Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

info pogovor zdravstvo pandemija novi koronavirus

10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

VEČ ...|10. 3. 2022
Infektologinja Mateja Logar: Novi koronavirus ni izginil iz Slovenije!

Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma razglasila pandemijo covida-19. Potrjenih je bilo več kot 446 milijonov primerov novega koronavirusa, umrlo je več kot šest milijonov ljudi. Številni deli sveta z javnozdravstvenimi ukrepi, kakršnih še ni bilo, ter izjemno hitrim razvojem in uporabo cepiva vzpostavljajo nadzor nad širitvijo okužb, pravi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, a hkrati opozarja, da pandemije covida-19 še ni konec. V Sloveniji so se razmere umirile do te točke, da je že sproščenih precej omejitev. Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj postavili vodji svetovalne skupine za covid-19, infektologinji Mateji Logar.

Helena Križnik

infopogovorzdravstvopandemijanovi koronavirus

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

info

Informativni prispevki

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Nataša Ličen

info

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

info politika družba

Informativni prispevki

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Andrej Šinko

info politika družba

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

info ukrajina komentar politika aleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

info ukrajina komentar politika aleš maver

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2022
60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

info rojaki

Informativni prispevki

60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

VEČ ...|10. 6. 2022
60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

Matjaž Merljak

info rojaki

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 6. 2022
Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

info Ukrajina duhovnost info odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

VEČ ...|8. 6. 2022
Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Radio Ognjišče

info Ukrajina duhovnost info odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2022
Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

VEČ ...|7. 6. 2022
Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

Radio Ognjišče

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2022
Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

VEČ ...|7. 6. 2022
Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Alen Salihović

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2022
Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

info duhovnost mladi odnosi

Informativni prispevki

Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

VEČ ...|2. 6. 2022
Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Tanja Dominko

info duhovnost mladi odnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|6. 8. 2022
Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Tadeja Krečič Scholten

V sobotni oddaji Naš gost smo gostili Tadejo Krečič Scholten, prevajalko, književno in gledališko kritičarko, urednico radijskih oddaj in novinarko na 3. programu Radia Slovenija. Lani je v zbirki Prvenci pri Mladinski knjigi izdala zbirko kratkih zgodb Nikoli ni prepozno in tudi o tem je tekla beseda v tokratnem pogovoru. Zaupala nam je tudi, katere gledališke predstave so jo v zadnjem času najbolj navdušile ter nasula kup bralnih namigov za to poletje.

Damijana Medved

spominživljenjeNikoli ni prepoznoRadio Slovenijanovinarkagledališčepisateljica

Globine

VEČ ...|12. 7. 2022
Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Splav, ranjenost in sočutje

V oddaji s podnaslovom V živo z duhovnikom smo se tokrat ustavili ob ranjenosti, ki jo za seboj pustijo splav in zlorabe. V današnjem času veliko govorimo o čustvenem svetu in zlorabah, manj pa se zavedamo duhovnih posledic. Kako se kažejo in kje poiskati kraj zdravljenja? Z nami je bil jezuit p. Tomaž Mikuš.

Blaž Lesnik

duhovnostranesplavodnosiRahelin vinogradvzgoja

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentardružbapolitika

Zgodbe za otroke

VEČ ...|5. 8. 2022
Nebeška mama Marija

Marija je naša mama v nebesih. Vzkliki v litanijah jo poimenujejo: Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Mati dobrega svéta … Zato bomo slišali kako prav ji je zaupati in se k njej obrniti po pomoč.

Nebeška mama Marija

Marija je naša mama v nebesih. Vzkliki v litanijah jo poimenujejo: Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Mati dobrega svéta … Zato bomo slišali kako prav ji je zaupati in se k njej obrniti po pomoč.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 8. 2022
Glasba za misijone

Predstavili smo nekaj misijonskih pesmi za misijone, ki so izšle pri Misijonskem središču Slovenije.

Glasba za misijone

Predstavili smo nekaj misijonskih pesmi za misijone, ki so izšle pri Misijonskem središču Slovenije.

Jure Sešek

duhovnostmisijonglasba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|7. 8. 2022
Obnovljena župnijska cerkev v Šmarju pri Jelšah

V župniji Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah je pet let trajala celovita obnova župnijske cerkve, katere začetki segajo skoraj 800 let v zgodovino. Med obnovo so bile v zvonici cerkve delno odkrite pomembne in v slovenskem prostoru dokaj redko ohranjene poslikave, datirane v leto 1670. Ob sklepu petletnega projekta, ki ga je spodbudil še prejšnji župnik Tadej Linasi, je župnija pripravila več dogodkov, izdala zbornik in pripravlja slovesen blagoslov. Več sta nam v oddaji povedala sedanji župnik in dekan Damjan Ratajc ter član odbora za pripravo slovesnosti, sicer nekdanji šmarski župan Jože Čakš.

Obnovljena župnijska cerkev v Šmarju pri Jelšah

V župniji Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah je pet let trajala celovita obnova župnijske cerkve, katere začetki segajo skoraj 800 let v zgodovino. Med obnovo so bile v zvonici cerkve delno odkrite pomembne in v slovenskem prostoru dokaj redko ohranjene poslikave, datirane v leto 1670. Ob sklepu petletnega projekta, ki ga je spodbudil še prejšnji župnik Tadej Linasi, je župnija pripravila več dogodkov, izdala zbornik in pripravlja slovesen blagoslov. Več sta nam v oddaji povedala sedanji župnik in dekan Damjan Ratajc ter član odbora za pripravo slovesnosti, sicer nekdanji šmarski župan Jože Čakš.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 8. 2022
Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Robert Božič

kmetijstvonaravahribovske kmetije

Spominjamo se

VEČ ...|7. 8. 2022
Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče