Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika človekove pravice vojna v Ukrajini

4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Helena Križnik

VEČ ...|4. 3. 2022
Pravnik dr. Jernej Letnar Černič: Vladimirju Putinu in ruski vojski ni nič sveto

Človeštvo je skozi hude tragedije v preteklosti razvilo določena pravila za oborožene spopade, da ne bi obveljala trditev rimskega političnega teoretika in filozofa Marka Tulija Cicerona, da v vojni zakoni molčijo. Zdi se, da se Vladimir Putin na vse to požvižga, ugotavlja strokovnjak za pravo človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. Ruska invazija na Ukrajino je presenetila tudi njega, žalosti ga relativizacija tega dejanja, ki so si ga privoščili nekateri posamezniki in določeni deležniki v slovenski družbi.

Helena Križnik

infopogovormednarodna politikačlovekove pravicevojna v Ukrajini

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

info

Informativni prispevki

Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

VEČ ...|26. 7. 2022
Mednarodni dan esperanta in jezikovne pravičnosti

Esperanto je jezik, ki ni last kakšne države ali etnične skupine, ampak je nevtralen, mednarodni jezik. Ocene o številu ljudi, ki danes govorijo esperanto, so približno dva milijona. Sestavil ga je dr. Ludwig Zamenhof, prvi učbenik je v petih jezikih izdal leta 1887 v Varšavi. 

O esperantu smo govorili s predsednikom Združenja za esperanto Slovenije, mag. Janezom Jugom. Esperanto ima zelo logično in preprosto zgradbo, kar pomeni, da je enostaven za učenje. Sporazumevanje s pomočjo esperanta ne daje prednosti nobeni skupini ljudi, nobeni kulturi, temveč zagotavlja jezikovno enakost vseh, ki ga uporabljajo in omogoča dejanski internacionalizem. Ob današnjem dnevu, ki se praznuje, ker je 26. julija 1887 izšla »Prva knjiga«, prvi učbenik Mednarodnega jezika, ki se zdaj imenuje esperanto, je v ospredju tudi poudarek na jezikovni pravičnosti

Nataša Ličen

info

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

info politika družba

Informativni prispevki

Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

VEČ ...|21. 6. 2022
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar

Število smrtnih žrtev, kljub vedno večjemu prometu upada. Še vedno pa je prevelika hitrost glavni vzrok za večino smrtnih žrtev. Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je za naš radio spregovoril o posledicah prehitre vožnje, preventivni akciji Hitrost in pozval k strpnosti v prometu v poletnih mesecih.

Andrej Šinko

info politika družba

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

info ukrajina komentar politika aleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

info ukrajina komentar politika aleš maver

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 6. 2022
60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

info rojaki

Informativni prispevki

60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

VEČ ...|10. 6. 2022
60 let SKM na Švedskem

V Vadsteni na Švedskem so se pred binkoštnim praznikom znova zbrali naši rojaki, ki živijo na Švedskem. Tokrat so se Bogu zahvalili za 60. jubilej Slovenske katoliške misije. Sveto mašo je daroval domači škof Anders kardinal Arborelius, iz Slovenije je dobro voljo in muziko prinesel Kvintet Dori.  Več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski.

Matjaž Merljak

info rojaki

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 6. 2022
Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

info Ukrajina duhovnost info odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

VEČ ...|8. 6. 2022
Mira Milavec: Dva meseca sem rabila, da sem sprejela, da je vojna

Vojna v Ukrajini dobiva vedno nove razsežnosti. Čeprav so boji večinoma omejeni na Vzhod države, pa se sirene nekajkrat na teden oglasijo tudi po drugih mestih, nam je povedala Mira Milavec, ki živi na Zahodnem delu države. »Razočaran sem«, je poudarila, »vendar grem naprej, ker ljudje potrebujejo pomoč.«

Radio Ognjišče

info Ukrajina duhovnost info odnosi papež pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2022
Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

VEČ ...|7. 6. 2022
Pridiga duhovnika Karla Bolčine ob pogrebu Borisa Pahorja

Na pokopališču pri sv. Ani v Trstu so se poslovili od tržaškega pisatelja in akademika Borisa Pahorja, pričevalca grozot 20. stoletja. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je poudaril, da mu je Bog, ob številnih preizkušnja podaril tudi številne talente.

Radio Ognjišče

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2022
Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

VEČ ...|7. 6. 2022
Pogreb Borisa Pahorja

Na tržaškem pokopališču pri sv. Ani so se dopoldne poslovili od pisatelja in akademika Borisa Pahorja, ki je v 109. letu starosti preminil na svojem domu v Trstu prejšnji ponedeljek. Na pogrebni slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki javnega in kulturnega življenja se je zbralo veliko ljudi. Pogrebno mašo je daroval škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina. V pridigi je dejal, da je Boris Pahor vse življenje pisal in govoril o svojem razočaranju in obenem upanju, o trpljenju in obenem odrešenju, o grenkobi in obenem tolažbi.

Alen Salihović

info izobraževanje boris pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 6. 2022
Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

info duhovnost mladi odnosi

Informativni prispevki

Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

VEČ ...|2. 6. 2022
Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Tanja Dominko

info duhovnost mladi odnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|5. 8. 2022
Teleskop James Webb

V avgustovskem pogledu med zanimivosti nočnega neba ste slišali komentar na prve barvne fotografije teleskopa James Webb, nad katerimi so navdušeni tudi v vatikanskem observatoriju. Minilo je deset let od odkritja Higgsonovega buzona, enega od osnovnih delcev, slovenski satelit Trisat-R pa je uspešno poletel v orbito.

Teleskop James Webb

V avgustovskem pogledu med zanimivosti nočnega neba ste slišali komentar na prve barvne fotografije teleskopa James Webb, nad katerimi so navdušeni tudi v vatikanskem observatoriju. Minilo je deset let od odkritja Higgsonovega buzona, enega od osnovnih delcev, slovenski satelit Trisat-R pa je uspešno poletel v orbito.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Program zadnjega tedna

VEČ ...|10. 8. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. avgust 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. avgust 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentardružbapolitika

Sol in luč

VEČ ...|9. 8. 2022
Božo Rustja: Zgodbe za dušo, 8. izdaja

Kako premagati sovraštvo, strah, nezaupanje vase? Kako odkriti za kaj smo poklicani v ta svet? Kako razvijati svoje sposobnosti in znati prepoznavati bistvo?

To so vprašanja na katera odgovore ponujajo kratke zgodbe s poanto, ki vsakega posameznika drugače uči, tolaži, pa tudi nasmeje in osreči. 8. izdaja knjige z naslovom Zgodbe za dušo (izšla je pri založbi Ognjišče) priča o priljubljenosti. Gre za dopolnjeno izdajo z vajami za razmišljanje in mislimi in molitvami iz del duhovnega pisatelja Henrija Nouwena. Nekaj odlomkov smo objavili v tokratni oddaji.

Božo Rustja: Zgodbe za dušo, 8. izdaja

Kako premagati sovraštvo, strah, nezaupanje vase? Kako odkriti za kaj smo poklicani v ta svet? Kako razvijati svoje sposobnosti in znati prepoznavati bistvo?

To so vprašanja na katera odgovore ponujajo kratke zgodbe s poanto, ki vsakega posameznika drugače uči, tolaži, pa tudi nasmeje in osreči. 8. izdaja knjige z naslovom Zgodbe za dušo (izšla je pri založbi Ognjišče) priča o priljubljenosti. Gre za dopolnjeno izdajo z vajami za razmišljanje in mislimi in molitvami iz del duhovnega pisatelja Henrija Nouwena. Nekaj odlomkov smo objavili v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 8. 2022
Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Janez Beja: Bodimo pozorni na mlade prevzemnike na hribovskih področjih

Poleg pregleda dogajanja povezanega s sušo in sanacijo požarišča na Krasu, smo tokrat pogledali na področje Območij z naravnimi omejitvami za kmetijstvo (OMD). Naš gost je bil predsednik Sveta za OMD Janez Beja. 

Robert Božič

kmetijstvonaravahribovske kmetije

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 8. 2022
Branko Tomažič: Cilji SKP bi morali biti jasno definirani!

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.

Branko Tomažič: Cilji SKP bi morali biti jasno definirani!

Na MKGP in vlado se je v torek z odprtim pismom v zvezi z zadnjimi koraki v okviru sprejemanja Strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2023 obrnil državni svetnik in kmet Branko Tomažič. Trdi, da je dokument zastarel in ne odgovarja na izzive, ki nam jih postavljajo suša, klimatske spremembe, podražitve energentov, vojna in konflikti.

Robert Božič

naravakmetijstvoSKP

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|10. 8. 2022
O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

O požarih

V tokratni oddaji Pogovor O smo se dotaknili silovitega požara, ki se je na Krasu razplamtel 15. julija in zajel več kot 2.000 hektarjev tako na slovenskem kot italijanskem delu planote Kras. Šlo je za največji požar v zgodovini samostojne Slovenije, ki je zahteval tudi aktivacijo državnega načrta za požare v naravnem okolju. Žal pa kraški požar ni edini večji požar v naravnem okolju v letošnjem poletju, niti ne edini na Primorskem. Vremenoslovci in klimatologi ob tem svarijo, da bodo tovrstni naravni pojavi kot posledica podnebnih sprememb vse pogostejši in silovitejši. V studiu smo gostili poveljnika Civilne zaščite za severno primorsko mag. Sama Kosmača.

Marcel Krek

družbaodnosinaravaizobraževanjesvetovanjepogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 8. 2022
Obnova cerkve v Šmarjah pri Jelšah