Informativni prispevki
Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.
Informativni prispevki
Z dobrodelno akcijo za sirotišnico Kasa v Ugandi so po besedah pobudnice akcije Ide Praček uspeli zbrati dovolj sredstev za gradnjo nove kuhinje. Pobudniki akcije se iskreno zahvaljujejo vsem darovalcem: »Z vašo pomočjo spreminjamo življenja. Hvala iz srca vsakemu, ki je prispeval!« A zbiranje sredstev se s tem ne končuje. Vsak dodatni evro bo namenjen šolanju otrok in zagotavljanju dnevnih obrokov. V Ugandi šolanje ni samoumevno, topel obrok pa je za številne otroke pogosto edini v dnevu. Z novimi donacijami želijo omogočiti plačilo šolnin, nakup zvezkov, svinčnikov in šolskih uniform ter osnovnih živil za skupnost. »Vsaka donacija šteje. Hvala, ker ostajate z nami tudi naprej,« nam je dejala Ida Praček.
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar Domovina.je
Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.
Komentar Domovina.je
Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Peter Štumpf. Sledile so druge večernice praznika svetih Cirila in Metoda. Molili smo tudi rožni venec s prošnjo za edinost med kristjani. Radijska kateheza - Zdravilna beseda je bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Peter Štumpf. Sledile so druge večernice praznika svetih Cirila in Metoda. Molili smo tudi rožni venec s prošnjo za edinost med kristjani. Radijska kateheza - Zdravilna beseda je bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti.
Radijska kateheza
Vsebina kateheze Zdravilna besedaje bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti.
Radijska kateheza
Vsebina kateheze Zdravilna besedaje bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti.
Informativni prispevki
Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče.«
Informativni prispevki
Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče.«
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2025 ob 05-ih
Komentar tedna
Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Duhovna misel
Tesar je končal naporen in trd delovni dan. Žaga se mu je pokvarila in motor majhnega tovornjaka mu ni hotel vžgati. Ko je vozil delovodjo ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič