Duhovna misel

VEČ ...|12. 4. 2024
Branje pravljic

Anitin oče je bil zelo zaposlen; bil je odličen ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Branje pravljic

Anitin oče je bil zelo zaposlen; bil je odličen ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Branje pravljic

Anitin oče je bil zelo zaposlen; bil je odličen ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|12. 4. 2024
Branje pravljic

Anitin oče je bil zelo zaposlen; bil je odličen ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

komentar

Komentar tedna

dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

VEČ ...|12. 4. 2024
dr. Irena Švab Kavčič: Človekovo dostojanstvo

Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.

Radio Ognjišče

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

družbarojakicerkev

Slovencem po svetu in domovini

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Vabilo na pot

VEČ ...|12. 4. 2024
Kako se pripraviti do gibanja / Stanko Verstovšek

Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.

Kako se pripraviti do gibanja / Stanko Verstovšek

Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.

rekreacijapohodromanjepo Slomškovi potiulktrakolesarkolesarstvogibanje

Vabilo na pot

Kako se pripraviti do gibanja / Stanko Verstovšek

Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.

VEČ ...|12. 4. 2024
Kako se pripraviti do gibanja / Stanko Verstovšek

Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.

Blaž Lesnik

rekreacijapohodromanjepo Slomškovi potiulktrakolesarkolesarstvogibanje

Življenje išče pot

VEČ ...|12. 4. 2024
Pri posvojitvi so potrebna prizemljena pričakovanja vseh 

Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc. 

Pri posvojitvi so potrebna prizemljena pričakovanja vseh 

Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc. 

Društvo Deteljicapričakovanja posvojiteljevstarost otrok

Življenje išče pot

Pri posvojitvi so potrebna prizemljena pričakovanja vseh 

Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc. 

VEČ ...|12. 4. 2024
Pri posvojitvi so potrebna prizemljena pričakovanja vseh 

Govorili smo o posvojitvah otrok in 30-letnici društva posvojiteljskih družin Deteljica. V teh letih so se marsičesa naučili. Sem spada tudi zavedanje o včasih nerealnih ali idealiziranih pričakovanjih posvojiteljev, ki premalo pomislijo na potrebe otroka, saj so otroci pri posvojitvah lahko že večji in imajo že življenjske izkušnje. Gostili smo Marijo Podbevšek Kališnik in dr. Viktorijo Bevc. 

s. Meta Potočnik

Društvo Deteljicapričakovanja posvojiteljevstarost otrok

Informativne oddaje

VEČ ...|12. 4. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 4.

  • Nadškof Zore daroval mašo ob 4. obletnici smrti nadškofa Alojza Urana.
  • Javna molitev rožnega venca za nove duhovne poklice in bogoslovce.
  • Romanje ministrantov mariborske nadškofije.
  • Mednarodni evropski kongres za pastoralo Romov.

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 4.

  • Nadškof Zore daroval mašo ob 4. obletnici smrti nadškofa Alojza Urana.
  • Javna molitev rožnega venca za nove duhovne poklice in bogoslovce.
  • Romanje ministrantov mariborske nadškofije.
  • Mednarodni evropski kongres za pastoralo Romov.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 12. 4.
  • Nadškof Zore daroval mašo ob 4. obletnici smrti nadškofa Alojza Urana.
  • Javna molitev rožnega venca za nove duhovne poklice in bogoslovce.
  • Romanje ministrantov mariborske nadškofije.
  • Mednarodni evropski kongres za pastoralo Romov.
VEČ ...|12. 4. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 12. 4.
  • Nadškof Zore daroval mašo ob 4. obletnici smrti nadškofa Alojza Urana.
  • Javna molitev rožnega venca za nove duhovne poklice in bogoslovce.
  • Romanje ministrantov mariborske nadškofije.
  • Mednarodni evropski kongres za pastoralo Romov.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Vremenska napoved

VEČ ...|12. 4. 2024
Vremenska napoved 12. april 2024

Vremenska napoved 12. april 2024

Vremenska napoved

Vremenska napoved 12. april 2024
VEČ ...|12. 4. 2024
Vremenska napoved 12. april 2024

Radio Ognjišče

Za nasmeh

VEČ ...|12. 4. 2024
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Za nasmeh

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
VEČ ...|12. 4. 2024
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Duhovna misel

VEČ ...|12. 4. 2024
Branje pravljic

Anitin oče je bil zelo zaposlen; bil je odličen ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Branje pravljic

Anitin oče je bil zelo zaposlen; bil je odličen ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Naš gost

VEČ ...|6. 4. 2024
Jožici Ličen v spomin

17. marca je k Bogu odšla nekdanja ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen. Za seboj je pustila bogato sled in tako smo se odločili, da ponovimo oddajo Naš gost v kateri nam je leta 2016 sama spregovorila o sebi. V oddaji je nismo spoznali zgolj kot humanitarno delavko, ampak tudi osebno. Jožica Ličen je prejela je kar nekaj nagrad, denimo odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje v slovenski Cerkvi, prav tako zamejsko nagrado Nadje Maganja, namenjeno izjemnim ženskim, bila je častna občanka Ajdovščine in „osebnost Primorske“, pa še bi lahko naštevali. Najbolj pa si ob omembi njenega imena predstavljamo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, katere soustanoviteljica je bila in jo je nato tudi skoraj 30 let vodila in navdihovala.

Jožici Ličen v spomin

17. marca je k Bogu odšla nekdanja ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen. Za seboj je pustila bogato sled in tako smo se odločili, da ponovimo oddajo Naš gost v kateri nam je leta 2016 sama spregovorila o sebi. V oddaji je nismo spoznali zgolj kot humanitarno delavko, ampak tudi osebno. Jožica Ličen je prejela je kar nekaj nagrad, denimo odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje v slovenski Cerkvi, prav tako zamejsko nagrado Nadje Maganja, namenjeno izjemnim ženskim, bila je častna občanka Ajdovščine in „osebnost Primorske“, pa še bi lahko naštevali. Najbolj pa si ob omembi njenega imena predstavljamo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, katere soustanoviteljica je bila in jo je nato tudi skoraj 30 let vodila in navdihovala.

Radio Ognjišče

spominživljenjeJožica Ličen

Za življenje

VEČ ...|6. 4. 2024
Kako vzgajati za čustveno rast?

Tokrat smo vstopili v čustveni svet današnjih mladih in spregovorili o tem, da so slike, filmi in glasba, ki nas danes obkrožajo, pogosto povsem prežeti s spolnostjo. Ali se sploh še zavedamo čara hrepenenja in rasti, za katero je potreben čas? Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Kako vzgajati za čustveno rast?

Tokrat smo vstopili v čustveni svet današnjih mladih in spregovorili o tem, da so slike, filmi in glasba, ki nas danes obkrožajo, pogosto povsem prežeti s spolnostjo. Ali se sploh še zavedamo čara hrepenenja in rasti, za katero je potreben čas? Z nami je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Radio Ognjišče

odnosispolnostmladinavzgojaduhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kolokvij

VEČ ...|12. 4. 2024
Odmev na postne duhovne vaje Salezijanske mladine

Tokrat smo obudili spomin na postne duhovne vaje Salezijanske mladine. Kako so mladi doživljali vaje in kako so se pripravljali na velikonočne praznike so nam povedali gostje sestra Majda Merzelj, Žiga Kosi in Andrej Hočevar.

Odmev na postne duhovne vaje Salezijanske mladine

Tokrat smo obudili spomin na postne duhovne vaje Salezijanske mladine. Kako so mladi doživljali vaje in kako so se pripravljali na velikonočne praznike so nam povedali gostje sestra Majda Merzelj, Žiga Kosi in Andrej Hočevar.

Maja Morela

duhovnostduhovne vajeSalezijanska mladinakolokvij

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|12. 4. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|12. 4. 2024
Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Hodim, torej grem

Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.

Blaž Lesnik

naravahojaplaninstvoliteraturagrapepohodništvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 4. 2024
Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Velikonočno praznovanje v Ažli

V Ažli nedaleč od Špetra v Beneški Sloveniji so obnovili tradicijo velikonočne vigilije. Mašo je daroval Čedermac, monsinjor Marino Qualizza. Po poročanju petnajstdnevnika Dom, ki ima mimogrede prenovljeno spletno stran, je bil del vigilije tudi blagoslov velikonočnih jedi. Cerkev je bila polna vernikov, ki sicer hodijo k sobotni večerni slovenski maši v Špeter. Otroci, ki hodijo k dvojezičnemu verouku, so brali prošnje, ljudsko petje pa je spremljal David Clodig. Msgr. Qualizza je v pridigi izrazil veselje nad udeležbo in naglasil, da je velika noč praznik veselja, ki človeka prerodi za svobodo. Po njegovih besedah je izredno tudi to, da se je vstali Jezus najprej prikazal ženam, »ki so bile v judovski družbi manj vredne in njihovo pričevanje ni nič veljalo. Kristus je tako odpravil krivico in vsem ženam vrnil dostojanstvo, ki jim je bilo odvzeto.«

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev