V oddaji Za življenje pred nedeljo Božje besede je bil z nami prof. dr. Roman Globokar. Razmišljali smo o tem, kako od poslušanja preiti k delovanju in posnemati Jezusove učence. 

Tokrat smo odadajo posvetili temi o sreči v življenju, kaj prinaša dejansko srečo v naše vsakdanje življenje. Vabljeni k poslušanju. 

V veselje mnogih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki je odgovarjal na vprašanja s področij vzgoje, spremljanja mladih in kako dejavno spreminjamo svoj odnos v odnosih na bolje.

Prvega januarja obeležujemo svetovni dan miru. V oddaji smo se vprašali, kako gojiti mir v medosebnih odnosih. Ali si je res potrebno za vsako ceno prizadevati za preprogo mirnega vzdušja, pod katerim se lahko nakopiči cel kup napetosti? Kako v času zaslonov vseh vrst vzgajati otroke, tako da se bodo znali tudi umiriti? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

V oddaji Za življenje smo se o delitvi vlog v zakonu in družini pogovarjali z zakoncema Vereno in Andrejem Perkom.

Mnogi se sklicujemo na druge in jih krivimo, da zaradi njih ne moremo živeti kot bi hoteli. Toda v življenju nam nihče ne more zagotoviti varnosti. Vložiti je treba svoje sile in se odločiti, sprejemamo svoje življenje ali ne? Naša sogovornica je bila Alenka Rebula

Adventni čas je tu in v oddaji Za življenje smo govorili o tem, kako prinašati potrpežljivost v naše neuspehe, upanje v žalost in osamljenost. O iskanju svetlobe, ki stopa čez meje naših razprtij, dvomov in obupa. Z nami v živo je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vabljeni k sodelovanju!

V sobotni oddaji Za življenje smo skupaj z duhovnikom Martinom Golobom naredili načrt, kako preživeti advent, da se bo v naših srcih rodil Jezus. Vabljeni k poslušanju. 

V oddajo Za življenje prihaja dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog, ki pravi, da je zadovoljstvo posameznika posledica njegovih lastnih odločitev in izbir. Tudi v odnosu med zakoncema. Veste, da nas pri partnerju običajno zmoti tisto, kar smo sami zanemarili? Priporočamo poslušanje. 

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik ter zakonca dr. Tomaž Erzar in dr. Katarina Kompan Erzar, družinska terapevta in predavatelja, so bili sogovorniki v pogovoru o šoli v prihodnosti. Kakšna bo, je vprašanje, ki je približno tako staro kot so stare šole, pa vedno enako aktualno. Ali naj šola otroke in mlade opremlja z znanji in veščinami za poznejši karierni uspeh? Materialno blagostanje? Srečno in zadovoljno življenje? Konstruktivne vzajemne odnose? Kaj naj bodo kriteriji »uspešnega življenja«? Pogovor pa smo začeli med drugim tudi s takoj uporabnimi priporočili, česa naj bo pri starših v odnosu do otrok več. 

O svetosti, naši minljivosti in spominu na tiste, ki so že odšli v Božji objem. Frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik je spregovoril tudi o tem, da je pomanjkanje ljubezni do sebe pogosto ovira na naši poti do svetosti. 

Miha Zimšek deluje v sklopu Slovenskega društva Hospic. Vsak dan se zgubljamo v svet, pravi, ni nam vedno naklonjen, vendar kljub temu nudi priložnosti. Miha je šel sam skozi zahtevno pot iskanja, skozi proces odlaganja. Že več let pomaga otrokom in mladostnikom ob izgubah najbližjih. Ganljiv pogovor z njim je kot tolažeč objem. Skozi osebno pričevanje predvsem uči, kako dovoliti drugim, da živijo po svojih čutenjih. Največja oblika Ljubezni je mir, ki ga zmoremo podeliti drugemu. V pogovoru razmišljamo, zakaj danes mnogi med slovesom čutijo žalost, zaradi misli, da morda niso živeli kot bi si želeli? 

V oddaji je bil z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Govorili smo o nasilju in pasivni agresiji. V tem času še bolj spoznavamo, kako pomembno se je učiti spregovoriti o svojih potrebah na način, da smo zares slišani, da izrazimo svoje potrebe kot želje – in ne kot zahteve - da smo pri tem konkretni in se učimo v skupnosti tudi sklepati kompromise. Pri pasivni agresiji gre za posredno, prikrito izražanje sovražnosti, jeze, v oblikah kot so subtilne žalitve, cinizem, odigravanje užaljenosti, otožnosti ali trme. Tudi te agresije je v današnji družbi preveč.

V sobotni oddaji Za življenje je bila z nami psihologinja, zakonska in družinska psihoterapevtka, mama petih otrok, ki raziskuje in preučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva doc. dr. Andreja Poljanec. Govorili smo o tem, kako je mogoče graditi dobre in iskrene odnose v družini, službi, družbi … Verjetno bomo večkrat preigravali besede rahločutnost, pravila, meje. 

S priznano psihologinjo, publicistko, predavateljico, tudi pesnico Alenko Rebula smo govorili o prijateljstvu, o razlikah med sorodstvenimi in prijateljskimi odnosi ter vezmi. Kako jih graditi in vzdrževati, v čem so njihove posebnosti?, sta le dve izhodišči pogovora. 

Ob vseh izzivih, ki jih prinaša življenje, nas v tem napornem obdobju vznemirja razdeljenost, zaskrbljeni smo za svoje zdravje in za naše bližnje... Kako se umiriti, prepoznati znake izgorelosti in kje iskati notranji mir? V prvi oktobrski oddaji Za življenje je bil z nami frančiškan in dr. klinične psihologije Christian Gostečnik.

Prelistali smo njegovo knjigo Vzgojni izzivi šole v digitalni dobi in opozorili na nekaj pasti. Slišali smo o tem, kakšni so izsledki raziskav o vplivu digitalnih medijev na razvoj možganov, kako zavajajoči so čustveni odzivi, ki jih mladostnik dobi na spletu in tudi to, da digitalna resničnost ne more spodbujati empatije. 

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Kako ohranjati odnos s starši kljub njihovim psihičnim pritiskom, kako motivirati za učenje, za življenje, kako živeti sedanjost in preprečiti prepogosto zazrtost v preteklost, ki vodi le v depresivna stanja in kako začnemo uvajati zdrave meje in določena pravila pri devetmesečnem dečku, je le nekaj izhodišč iz pogovora.  

Novo šolsko leto smo začeli v še bolj negotovih razmerah kot lansko, obenem nas zdaj deli še dilema cepljenja. Kako v vsem tem poiskati oporne točke, si urediti sistem tako doma kot v družbi? Gost oddaje Za življenje je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr. Christian Gostečnik. Odgovoril je tudi na vprašanja poslušalcev, ki so prišla po pošti (za.zivljenje@ognjisce.si).

S specialno pedagoginjo in terapevtko Matejo Farič Svoljšak smo na pragu novega šolskega leta pogovarjali kako nanj pripraviti otroke in mlade.

Sredi avgusta smo še vedno v počitniškem času, pa vendarle že lahko štejemo dneve do novega šolskega in katehetskega leta. Kako v dopustniškem času posejati kakovostna semena, da bomo v prihodnjih mesecih lahko želi dobre sadove in uživali darove? Alenka Rebula vliva vero vase in zaupanje v to, kar smo. V vsakem je velika moč in lahko črpamo iz nje tudi ob spremembah, da zmoremo biti v trenutku ter sprejeti tudi novo.   

V oddaji smo se posvetili bolečim odnosom, kjer toksičnost ustvarja vzdušje brez sočutja na eni strani. Nadaljevali smo pogovor o narcisiodnosti, saj je več pisem poslušalcev kazalo na zanimanje za to temo in predvsem je v njih čutiti iskanje pomoči, izhoda iz peklenskih razmer. Z nami je bil klinični psiholog in frančiškan p. dr. Christian Gostečnik.

Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh? 

Bog je sedmi dan počival, beremo v Svetem pismu. Je naključje, da je tudi sedmi mesec namenjen počitku? Zakaj se je pomembno ustaviti, prisluhniti sebi, bližnjim in vzpostaviti stik z Bogom smo se pogovarjali z moralnim teologom prof. dr. Romanom Globokarjem.

Govorili smo zakaj je potrebno, da tudi zakonci odmerjajo nekaj svojega časa duhovnosti.

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Tokrat smo se posvetili motnji, ki se kaže v obliki pretiranega občutka lastne pomembnosti, velike potrebe po občudovanju in pomanjkanja sočutja. Ali res živimo v dobi narcisoidnosti in kako v odnosu shajati z osebo, katerih življenjski scenarij je monodrama? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

V oddaji smo z zaporniškim duhovnikom Robertom Friškovcev razmišljali o domovini. Za kaj smo lahko hvaležni, na kateri točki bi lahko začeli dialog o naših idealih, kako živeti domoljubje v času globalizacije.

Logoterapija je zelo uporabna veda, prepričajte se v oddaji Za življenje, z nami je dr. Sebastjan Kristovič

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega. 

V tokratni oddaji smo se s duhovnikom Martinom Golobom spregovorili o prazniku binkošti in s tem o svetem duhu, ki bogati in usmerja naše življenje. Vabljeni k poslušanju. 

Zakaj se nočemo ali ne upamo izpostaviti in povedati, da smo kristjani? Upamo si samo znotraj krščanskega občestva. Je zadaj strah? Odgovore sta podala dr. Verena Perko in dr. Andrej Perko v oddaji Za življenje.

V letu sv. Jožefa, tesarja, ki je pošteno delal, da je lahko poskrbel za svojo družino, smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam danes pomeni delo, kakšno vrednoto predstavlja in ali nam daje dostojanstvo tudi v 21. stoletju? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, kot vedno smo sprejeli tudi nekaj dragocenih klicev naših poslušalcev.

Z nami je bil prof. dr. Roman Globokar. Z njim smo se pogovarjali o svobodi govora in izzivih, ki nas na tem področju čakajo po pandemiji.

Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

Na veliko soboto smo spregovorili o tistem posebnem grobu, v katerega se zapiramo sami, ko ne prevzamemo odgovornosti za svoje ravnanje ali iščemo krivca pri drugem. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

V oddaji Za življenje je z nami zaporniški duhovnik Robert Friškovec. Spraševali smo se, kako nam post lahko pomaga, da ne postanemo preveliki egoisti in tudi kakšna je razlika med egoizmom, samoljubljem in pravo ljubeznijo do sebe? Vabljeni k poslušanju.

Tokrat smo z logoterapevtom dr. Sebastjanom Kristovičem dotaknili vzgoje. Ko se prižge zaslon, se odnos konča, tako bi lahko rekli za našo današnjo stvarnost. V oddaji Za življenje somo slišali, kako škodljiva je pretirana uporaba elektrosnkih naprav.
Vabljeni k poslušanju ob 11h.

Z Markom Juhantom, specialnim padagogom, smo govorili o pasteh pretirane rabe telefonskih in računalniških zabavnih aplikacij, o psiholoških posledicah dolgotrajnega dojenja in o uporu otroku razvezanih staršev.

Vstopili smo v postni čas, ki vabi k pokori, molitvi in tudi spremembi v nas samih. Starševstvo samo po sebi korenito spreminja in ponuja temeljne izzive. V mesecu marcu praznujemo materinski dan in god sv. Jožefa, zato je beseda tekla o očetovstvu in materinstvu. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, v oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi vprašanji.

V oddaji smo gostili grosupeljskega župnika Martina Goloba. Kako preživljati post v času, ko nam je na videz veliko odvzeto, je to čas, ko lahko življenju kaj dodamo ali je bistvena odpoved? O vsem tem in tistim, kar ste predlagali vi, saj je oddaja potekala v živo.

Mesec, v katerem ima vsaj nekaj besede kultura, prinaša pomisleke o kulturi tudi v oddajo Za življenje. Z nami sta zakonca Perko, lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

V času epidemije, ko smo zaprti drug z drugim, se lahko rodijo čudovite stvari najgloblje intime ali pa zacepimo rane drug v drugega tako globoko, da je z njimi nemogoče živeti. Tokrat smo v oddaji Za življenje govorili o spremembah, ki pridejo s staranjem. Kako odgovoriti na pešajoče telo in težave na duševnem področju? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p.dr.Christian Gostečnik.

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa?