Le zakaj duhovnike sploh premeščajo?

P. Branko Cestnik je pojasnil, zakaj se škofijski redovniki preselijo manjkrat kakor duhovniki, ki pripadajo neki redovni skupnosti. 

s. Meta Potočnik

premestitve duhovnikov pastoralna središča redovni duhovniki

8. 8. 2025
Le zakaj duhovnike sploh premeščajo?

P. Branko Cestnik je pojasnil, zakaj se škofijski redovniki preselijo manjkrat kakor duhovniki, ki pripadajo neki redovni skupnosti. 

s. Meta Potočnik

VEČ ...|8. 8. 2025
Le zakaj duhovnike sploh premeščajo?

P. Branko Cestnik je pojasnil, zakaj se škofijski redovniki preselijo manjkrat kakor duhovniki, ki pripadajo neki redovni skupnosti. 

s. Meta Potočnik

premestitve duhovnikovpastoralna središčaredovni duhovniki

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 8. 2025
Otrokov odnos z Bogom in molitev

Zakonca Aleš in Darja Frece sta povedala, kako uvajata svoja otroka v družinsko molitev in v osebni odnos z Bogom Očetom. 

Otrokov odnos z Bogom in molitev

Zakonca Aleš in Darja Frece sta povedala, kako uvajata svoja otroka v družinsko molitev in v osebni odnos z Bogom Očetom. 

družinska molitev majhni otroci vera

Življenje išče pot

Otrokov odnos z Bogom in molitev

Zakonca Aleš in Darja Frece sta povedala, kako uvajata svoja otroka v družinsko molitev in v osebni odnos z Bogom Očetom. 

VEČ ...|6. 8. 2025
Otrokov odnos z Bogom in molitev

Zakonca Aleš in Darja Frece sta povedala, kako uvajata svoja otroka v družinsko molitev in v osebni odnos z Bogom Očetom. 

s. Meta Potočnik

družinska molitev majhni otroci vera

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 8. 2025
Zakaj čim kasneje v vrtec?

Na srečanju družin Aninega sklada na Brezjah, sta zbranim staršem svojo zgodbo povedala zakonca Aleš in Darja Frece. Tokrat sta več povedala o njunih skupnih začetkih in pojasnila svoj pogled na prenos vere v družini, na vprašanje krsta majhnih otrok in njihovo udeležbo pri bogoslužju. 

Zakaj čim kasneje v vrtec?

Na srečanju družin Aninega sklada na Brezjah, sta zbranim staršem svojo zgodbo povedala zakonca Aleš in Darja Frece. Tokrat sta več povedala o njunih skupnih začetkih in pojasnila svoj pogled na prenos vere v družini, na vprašanje krsta majhnih otrok in njihovo udeležbo pri bogoslužju. 

majhni otroci družinska molitev obisk bogoslužja

Življenje išče pot

Zakaj čim kasneje v vrtec?

Na srečanju družin Aninega sklada na Brezjah, sta zbranim staršem svojo zgodbo povedala zakonca Aleš in Darja Frece. Tokrat sta več povedala o njunih skupnih začetkih in pojasnila svoj pogled na prenos vere v družini, na vprašanje krsta majhnih otrok in njihovo udeležbo pri bogoslužju. 

VEČ ...|4. 8. 2025
Zakaj čim kasneje v vrtec?

Na srečanju družin Aninega sklada na Brezjah, sta zbranim staršem svojo zgodbo povedala zakonca Aleš in Darja Frece. Tokrat sta več povedala o njunih skupnih začetkih in pojasnila svoj pogled na prenos vere v družini, na vprašanje krsta majhnih otrok in njihovo udeležbo pri bogoslužju. 

s. Meta Potočnik

majhni otroci družinska molitev obisk bogoslužja

Življenje išče pot

VEČ ...|1. 8. 2025
Zakaj je Aleš Frece sprejel krst kot odrasel?

Zakonca Aleš in Darja Frece sta na god sv. Ane in sv. Joahima nagovorila družine Aninega sklada, ki so se zbrale na Brezjah. Spregovorila sta o poti osebne vere in krstu, ki ga je Aleš prejel kot odrasel in zakaj se jima zdi potreben krst njunih otrok. 

Zakaj je Aleš Frece sprejel krst kot odrasel?

Zakonca Aleš in Darja Frece sta na god sv. Ane in sv. Joahima nagovorila družine Aninega sklada, ki so se zbrale na Brezjah. Spregovorila sta o poti osebne vere in krstu, ki ga je Aleš prejel kot odrasel in zakaj se jima zdi potreben krst njunih otrok. 

misijonarja upanja. Anin sklad krst odraslih

Življenje išče pot

Zakaj je Aleš Frece sprejel krst kot odrasel?

Zakonca Aleš in Darja Frece sta na god sv. Ane in sv. Joahima nagovorila družine Aninega sklada, ki so se zbrale na Brezjah. Spregovorila sta o poti osebne vere in krstu, ki ga je Aleš prejel kot odrasel in zakaj se jima zdi potreben krst njunih otrok. 

VEČ ...|1. 8. 2025
Zakaj je Aleš Frece sprejel krst kot odrasel?

Zakonca Aleš in Darja Frece sta na god sv. Ane in sv. Joahima nagovorila družine Aninega sklada, ki so se zbrale na Brezjah. Spregovorila sta o poti osebne vere in krstu, ki ga je Aleš prejel kot odrasel in zakaj se jima zdi potreben krst njunih otrok. 

s. Meta Potočnik

misijonarja upanja. Anin sklad krst odraslih

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 7. 2025
Ali bolnik in starejši človek sploh še grešita?

Tudi danes je bil naš gost duhovnik Simon Fortuna, ki je spregovoril o razumevanju in udeležbi pri zakramentu sprave v času bolezni in v starosti. Takrat življenje postane precej enolično in človek ima vtis, da sploh ne greši več, saj nekako niti nima prave priložnosti. 

Ali bolnik in starejši človek sploh še grešita?

Tudi danes je bil naš gost duhovnik Simon Fortuna, ki je spregovoril o razumevanju in udeležbi pri zakramentu sprave v času bolezni in v starosti. Takrat življenje postane precej enolično in človek ima vtis, da sploh ne greši več, saj nekako niti nima prave priložnosti. 

spoved starost duhovni pogovor

Življenje išče pot

Ali bolnik in starejši človek sploh še grešita?

Tudi danes je bil naš gost duhovnik Simon Fortuna, ki je spregovoril o razumevanju in udeležbi pri zakramentu sprave v času bolezni in v starosti. Takrat življenje postane precej enolično in človek ima vtis, da sploh ne greši več, saj nekako niti nima prave priložnosti. 

VEČ ...|30. 7. 2025
Ali bolnik in starejši človek sploh še grešita?

Tudi danes je bil naš gost duhovnik Simon Fortuna, ki je spregovoril o razumevanju in udeležbi pri zakramentu sprave v času bolezni in v starosti. Takrat življenje postane precej enolično in človek ima vtis, da sploh ne greši več, saj nekako niti nima prave priložnosti. 

s. Meta Potočnik

spoved starost duhovni pogovor

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 7. 2025
Je starost za vas lahko tudi lepa?

Duhovnik Simona Fortuna je v svojem razmišljanju osvetlil skušnjave in zablode starosti, ki ne pripeljejo do duhovne modrosti.  Postati star je bolj naloga kot stanje. Če se jo reši, je lahko starost prav tako lepa kot mladost, pa tudi smrt potem ni konec, temveč sad.

Je starost za vas lahko tudi lepa?

Duhovnik Simona Fortuna je v svojem razmišljanju osvetlil skušnjave in zablode starosti, ki ne pripeljejo do duhovne modrosti.  Postati star je bolj naloga kot stanje. Če se jo reši, je lahko starost prav tako lepa kot mladost, pa tudi smrt potem ni konec, temveč sad.

starost modrost zorenje

Življenje išče pot

Je starost za vas lahko tudi lepa?

Duhovnik Simona Fortuna je v svojem razmišljanju osvetlil skušnjave in zablode starosti, ki ne pripeljejo do duhovne modrosti.  Postati star je bolj naloga kot stanje. Če se jo reši, je lahko starost prav tako lepa kot mladost, pa tudi smrt potem ni konec, temveč sad.

VEČ ...|28. 7. 2025
Je starost za vas lahko tudi lepa?

Duhovnik Simona Fortuna je v svojem razmišljanju osvetlil skušnjave in zablode starosti, ki ne pripeljejo do duhovne modrosti.  Postati star je bolj naloga kot stanje. Če se jo reši, je lahko starost prav tako lepa kot mladost, pa tudi smrt potem ni konec, temveč sad.

s. Meta Potočnik

starost modrost zorenje

Življenje išče pot

VEČ ...|25. 7. 2025
Praznujemo 5. svetovni dan dedkov in babic

Praznovali smo  5. svetovni dan starih staršev  pod geslom: »Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja«.  V središču bodo dedki in babice, ki so veseli vseh pozornosti in obiskov. O tem dnevu je razmišljal duhovnik  Simon Fortuna. 

Praznujemo 5. svetovni dan dedkov in babic

Praznovali smo  5. svetovni dan starih staršev  pod geslom: »Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja«.  V središču bodo dedki in babice, ki so veseli vseh pozornosti in obiskov. O tem dnevu je razmišljal duhovnik  Simon Fortuna. 

dan starih staršev upanje praznovanje

Življenje išče pot

Praznujemo 5. svetovni dan dedkov in babic

Praznovali smo  5. svetovni dan starih staršev  pod geslom: »Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja«.  V središču bodo dedki in babice, ki so veseli vseh pozornosti in obiskov. O tem dnevu je razmišljal duhovnik  Simon Fortuna. 

VEČ ...|25. 7. 2025
Praznujemo 5. svetovni dan dedkov in babic

Praznovali smo  5. svetovni dan starih staršev  pod geslom: »Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja«.  V središču bodo dedki in babice, ki so veseli vseh pozornosti in obiskov. O tem dnevu je razmišljal duhovnik  Simon Fortuna. 

s. Meta Potočnik

dan starih staršev upanje praznovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 7. 2025
Porast zanimanja za Sveto pismo med mladimi in neverujočimi

Mednarodni projekt Patmos obravnava temeljna vprašanja sodobnega razumevanja vere, odnosa do Svetega pisma in razširjenosti krščanstva po svetu. V predstavitvi raziskave je generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Černivec pojasnil vpogled v razhajanje med versko opredelitvijo in prakso v Sloveniji in zanimanje za Sveto pismo med neverujočimi in porast odprtosti za vero med mladimi.

Porast zanimanja za Sveto pismo med mladimi in neverujočimi

Mednarodni projekt Patmos obravnava temeljna vprašanja sodobnega razumevanja vere, odnosa do Svetega pisma in razširjenosti krščanstva po svetu. V predstavitvi raziskave je generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Černivec pojasnil vpogled v razhajanje med versko opredelitvijo in prakso v Sloveniji in zanimanje za Sveto pismo med neverujočimi in porast odprtosti za vero med mladimi.

Sveto pismo mladi raziskava Patmos

Življenje išče pot

Porast zanimanja za Sveto pismo med mladimi in neverujočimi

Mednarodni projekt Patmos obravnava temeljna vprašanja sodobnega razumevanja vere, odnosa do Svetega pisma in razširjenosti krščanstva po svetu. V predstavitvi raziskave je generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Černivec pojasnil vpogled v razhajanje med versko opredelitvijo in prakso v Sloveniji in zanimanje za Sveto pismo med neverujočimi in porast odprtosti za vero med mladimi.

VEČ ...|23. 7. 2025
Porast zanimanja za Sveto pismo med mladimi in neverujočimi

Mednarodni projekt Patmos obravnava temeljna vprašanja sodobnega razumevanja vere, odnosa do Svetega pisma in razširjenosti krščanstva po svetu. V predstavitvi raziskave je generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije Matjaž Černivec pojasnil vpogled v razhajanje med versko opredelitvijo in prakso v Sloveniji in zanimanje za Sveto pismo med neverujočimi in porast odprtosti za vero med mladimi.

s. Meta Potočnik

Sveto pismo mladi raziskava Patmos

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 8. 2025
Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

Matjaž Merljak

družbakulturacerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 8. 2025
Dr. Žiga Turk o političnem poletju

Dr. Žiga Turk je spregovoril o poletju, ki ni prav nič mirno, za kar skrbi vlada, pa tudi o drugi obletnici katastrofalnih poplav in o pripravah na nov referendum. Pogledali smo tudi na razvoj dogodkov po svetu, ki države spodbuja k povečanju vlaganj v obrambo. Prisluhnite in sodelujte ob 17h. 

Dr. Žiga Turk o političnem poletju

Dr. Žiga Turk je spregovoril o poletju, ki ni prav nič mirno, za kar skrbi vlada, pa tudi o drugi obletnici katastrofalnih poplav in o pripravah na nov referendum. Pogledali smo tudi na razvoj dogodkov po svetu, ki države spodbuja k povečanju vlaganj v obrambo. Prisluhnite in sodelujte ob 17h. 

Tanja Dominko

politika

Naš pogled

VEČ ...|5. 8. 2025
»Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč, kot človek prikliče zdravnika.«

Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.

»Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč, kot človek prikliče zdravnika.«

Večina slovenskih kmetov svoje živali pozna po imenu. Redimo jih z ljubeznijo in spoštovanjem. Krava pri nas prej dobi veterinarsko pomoč kot človek prikliče zdravnika. To je realnost, ne floskula… In medtem ko se govori o dobrobiti živali, se nihče ne vpraša, kako je mogoče, da je zelenjava v trgovini cenejša od vode. Koliko migrantov v južni Evropi je zanjo delalo brez plačila? Koliko čebel je umrlo zaradi monokultur? Koliko otrok pobira avokado za »zdrave jedilnike« tistih, ki nam očitajo neetičnost, se sprašuje kmet Matej Potokar.

Radio Ognjišče

komentarkmetijstvoSKPMKGP

Naš gost

VEČ ...|2. 8. 2025
Natalija Šimunovič

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

Natalija Šimunovič

Spoznali smo akademsko glasbenico, pisateljico in pedagoginjo Natalijo Šimunovič. Poklicna pot jo je peljala v orkester SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je igrala solo violo. Nekaj časa je bila tudi del Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter Komornega orkestra Slovenicum. Trenutno v Glasbeni šoli Jesenice poučuje violo in violino, navdušuje pa se tudi nad zapisano besedo; plod tega so njene izdane knjige tako za odrasle kot tudi mladino.

Maja Morela

spominživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|3. 8. 2025
Zakaj napadi na živinorejo in kmetijstvo?

Potem ko je bil na izredni seji DZ sprejet aktivistični zakon o zaščiti živali, kmetje vlado svarijo, naj ga popravi. Napovedana je vložitev ustavne presoje in priprave na vseslovenski protest. V oddaji smo gostili tudi predsednika Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Romana Savška z odzivom na zavajajoče in populistične objave o reji drobnice.

Zakaj napadi na živinorejo in kmetijstvo?

Potem ko je bil na izredni seji DZ sprejet aktivistični zakon o zaščiti živali, kmetje vlado svarijo, naj ga popravi. Napovedana je vložitev ustavne presoje in priprave na vseslovenski protest. V oddaji smo gostili tudi predsednika Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Romana Savška z odzivom na zavajajoče in populistične objave o reji drobnice.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 8. 2025
Razstava Odsevi upanja v Celju

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Razstava Odsevi upanja v Celju

Še do (jutri) 9. avgusta je v Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja na ogled razstava »Odsevi upanja«. Nastala je v okviru kulturnih projektov ob svetem letu 2025 in potuje po vseh slovenskih škofijah in zamejstvu. Ponovno jo bodo odprli 13. avgusta v Marijini cerkvi v Celju. Naša gostja je bila soavtorica mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostOdsevi upanjaBernarda Stenovec

Komentar tedna

VEČ ...|8. 8. 2025
Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|8. 8. 2025
Spominjamo se dne 8. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 8. 2025
Le zakaj duhovnike sploh premeščajo?

P. Branko Cestnik je pojasnil, zakaj se škofijski redovniki preselijo manjkrat kakor duhovniki, ki pripadajo neki redovni skupnosti. 

Le zakaj duhovnike sploh premeščajo?

P. Branko Cestnik je pojasnil, zakaj se škofijski redovniki preselijo manjkrat kakor duhovniki, ki pripadajo neki redovni skupnosti. 

s. Meta Potočnik

premestitve duhovnikovpastoralna središčaredovni duhovniki