Is podcast
Splošna bolnišnica Novo mesto v letošnjem letu obeležuje 130-letnico delovanja. 1. januarja 1894 so jo ustanovili redovniki t.i. usmiljeni bratje iz Gradca. V bolnišnici je tudi kapela Lurške Matere božje, za katero skrbi p. Marko Novak, bolnišnični duhovnik, ki nam je opisal kapelo in pomen duhovnosti pri zdravljenju.
Splošna bolnišnica Novo mesto v letošnjem letu obeležuje 130-letnico delovanja. 1. januarja 1894 so jo ustanovili redovniki t.i. usmiljeni bratje iz Gradca. V bolnišnici je tudi kapela Lurške Matere božje, za katero skrbi p. Marko Novak, bolnišnični duhovnik, ki nam je opisal kapelo in pomen duhovnosti pri zdravljenju.
Splošna bolnišnica Novo mesto v letošnjem letu obeležuje 130-letnico delovanja. 1. januarja 1894 so jo ustanovili redovniki t.i. usmiljeni bratje iz Gradca. V bolnišnici je tudi kapela Lurške Matere božje, za katero skrbi p. Marko Novak, bolnišnični duhovnik, ki nam je opisal kapelo in pomen duhovnosti pri zdravljenju.
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.
Naša gosta v rubriki Življenje išče pot sta bila ravnatelj montessori vrtca Rahela iz Preske pri Medvodah Matevž Vidmar in vzgojiteljica v jasličnem oddelku Elizabeta Milunič. Zanimalo nas je namreč, kako so so izpeljali projekt na temo hvaležnosti, opisala prednosti v ponudbi tega vrtca in liturgično vzgojo otrok ob večjih praznikih.
Naša gosta v rubriki Življenje išče pot sta bila ravnatelj montessori vrtca Rahela iz Preske pri Medvodah Matevž Vidmar in vzgojiteljica v jasličnem oddelku Elizabeta Milunič. Zanimalo nas je namreč, kako so so izpeljali projekt na temo hvaležnosti, opisala prednosti v ponudbi tega vrtca in liturgično vzgojo otrok ob večjih praznikih.
Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano. Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.
Mesec november ima po tradiciji barvo hvaležnosti, kar v cerkvah pokažemo na zahvalno nedeljo, ko prinesemo sadove zemlje Bogu v zahvalo in nam v veselje, da imamo hrano. Zato smo govorili o tej drži človeka – o hvaležnosti, ki krepi naše odnose in skupnosti in dobrodejno vpliva na naše celostno zdravje. Tega se zavedajo tudi v Rahelinem Montessori vrtcu v župniji Preska. Vzgojiteljica Elizabeta Milunić nam je povedala, kako to držo krepijo že v jaslih.
Pred Svetovnim dnevom ubogih smo predstavili Društvo Malteška pomoč. V javnosti smo ga spoznali jeseni leta 2015, ko so našo državo prehajali tisoči migrantov in so jim člani Društva nudili podporo v Dobovi. Danes nudijo pomoč na več področjih. Naš gost je bil predsednik Društva Malteška pomoč Roman Vučajnk.
Pred Svetovnim dnevom ubogih smo predstavili Društvo Malteška pomoč. V javnosti smo ga spoznali jeseni leta 2015, ko so našo državo prehajali tisoči migrantov in so jim člani Društva nudili podporo v Dobovi. Danes nudijo pomoč na več področjih. Naš gost je bil predsednik Društva Malteška pomoč Roman Vučajnk.
V tednu pred Svetovnim dnevom ubogih smo gostili članico Društva Vincencijeva zveza dobrote in strokovno sodelavko Dnevnega centra za brezdomce Urško Smerkolj. Z nami je podelila njihovo delovanje v korist brezdomcev, starejših, zanemarjenih otrok in družin.
V tednu pred Svetovnim dnevom ubogih smo gostili članico Društva Vincencijeva zveza dobrote in strokovno sodelavko Dnevnega centra za brezdomce Urško Smerkolj. Z nami je podelila njihovo delovanje v korist brezdomcev, starejših, zanemarjenih otrok in družin.
Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik. Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem?
Govorili smo o mladih, ki jim je mar za starejše. To so prostovoljci Mlade karitas in ena od njih je Nika Kržišnik. Med epidemijo COVID-19 je bila ena izmed vodij projekta “Pismo za lepši dan,” ki je zbiral ročno napisana pisma za starejše. Letos je prejela državno priznanje za svoje izjemne dosežke na področju prostovoljstva. K pisanju pisem za osamljene ali nepokretne starejše vabijo tudi letos. Kako jih napisati in kam jih poslati? Kako prijaviti prejemnike teh simpatičnih pisem?
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc.
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Gosta oddaje zakonca Perko sta govorila o tem, kako najti smisel, naštela sta tudi nekaj koristnih knjižnih naslovov.
Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo.
V studiu smo gostili člane skupine Dominik, ki letos obeležuje 35-letnico začetkov skupne ustvarjalne poti. Povabili bomo na poseben koncert, ki ga pripravljajo v Žalcu to soboto, ter predstavili glasbo z njihovega povsem novega albuma Ples do nebes.
V oddaji smo slišali:
Slovenska karitas bo v sodelovanju s TV Slovenija pletla Poti do srca s tradicionalnim dobrodelnim koncertom Klic dobrote, katerega izkupiček bo namenjen slovenskim družinam v stiski. Gosta oddaje Petkov večer sta sodelavka Slovenske karitas ter koordinatorica in scenaristka koncerta Mojca Kepic ter televizijski režiser Klica dobrote Aljaž Bastič.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.