… izgubili smo občutek za svetost dogodka. Konklave ni politična igrica, ampak težka preizkušnja, ki doleti izbranega. Od tega se pričakuje, da bo izpolnil to, kar je kot duhovnik nekoč obljubil: da bo v pokorščini sprejel eno najtežjih možnih služb. Že ko škof prestavi duhovnika, je po človeški plati lahko zelo težko. Podobno verjetno takrat, ko je nekdo imenovan za škofa in s tem obsojen, da bo za pljuvanje na voljo prav vsakomur. Koliko težja mora biti šele odločitev, da do konca življenja sprejmeš takšno imenovanje na konklavu ...
… izgubili smo občutek za svetost dogodka. Konklave ni politična igrica, ampak težka preizkušnja, ki doleti izbranega. Od tega se pričakuje, da bo izpolnil to, kar je kot duhovnik nekoč obljubil: da bo v pokorščini sprejel eno najtežjih možnih služb. Že ko škof prestavi duhovnika, je po človeški plati lahko zelo težko. Podobno verjetno takrat, ko je nekdo imenovan za škofa in s tem obsojen, da bo za pljuvanje na voljo prav vsakomur. Koliko težja mora biti šele odločitev, da do konca življenja sprejmeš takšno imenovanje na konklavu ...
… izgubili smo občutek za svetost dogodka. Konklave ni politična igrica, ampak težka preizkušnja, ki doleti izbranega. Od tega se pričakuje, da bo izpolnil to, kar je kot duhovnik nekoč obljubil: da bo v pokorščini sprejel eno najtežjih možnih služb. Že ko škof prestavi duhovnika, je po človeški plati lahko zelo težko. Podobno verjetno takrat, ko je nekdo imenovan za škofa in s tem obsojen, da bo za pljuvanje na voljo prav vsakomur. Koliko težja mora biti šele odločitev, da do konca življenja sprejmeš takšno imenovanje na konklavu ...
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Če bi tole pisal pred petnajstimi, dvajsetimi leti, bi začel s stavkom, “prihaja tisti čas v letu, ko stojimo na avtocestah v zastoju”. Ampak zadnja leta ljudje stojijo v zastojih vsako jutro, ko se peljejo v Ljubljani v službo, in vsako popoldne, ko odhajajo domov. Zadnje resne kilometre avtocestnega križa smo dogradili pred petnajstimi leti. Potem so velika gradbena podjetja, ki so ga zgradila, propadla, in od takrat nismo zgradili nič resnega. Pa manjkajo povezave proti Jelšanam, Bosiljevem, Dragonji, Sečovljam … In manjkajo tretji in četrti pasovi na najbolj obremenjenih odsekih okrog Ljubljane.
Komentar Zanima.me
Če bi tole pisal pred petnajstimi, dvajsetimi leti, bi začel s stavkom, “prihaja tisti čas v letu, ko stojimo na avtocestah v zastoju”. Ampak zadnja leta ljudje stojijo v zastojih vsako jutro, ko se peljejo v Ljubljani v službo, in vsako popoldne, ko odhajajo domov. Zadnje resne kilometre avtocestnega križa smo dogradili pred petnajstimi leti. Potem so velika gradbena podjetja, ki so ga zgradila, propadla, in od takrat nismo zgradili nič resnega. Pa manjkajo povezave proti Jelšanam, Bosiljevem, Dragonji, Sečovljam … In manjkajo tretji in četrti pasovi na najbolj obremenjenih odsekih okrog Ljubljane.
Komentar Zanima.me
V kolumni na portalu Zanima.me se urednik Rok Čakš kritično odziva na dogajanje v slovenskem javnem prostoru, kjer po njegovem mnenju vladajoča politika, aktivisti in dominantni mediji – predvsem RTV Slovenija – vzpostavljajo nov kriterij moralnosti: kdor ne trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, je moralno zavržen. Takšna moralna pozicija naj ne bi bila le politična, temveč “civilizacijsko etična,” kot je v oddaji Marcela Štefančiča pojasnil nekdanji predsednik Milan Kučan. Čakš opozarja, da gre za nevaren miselni vzorec, ki ga primerja z odnosom do povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji.
Komentar Zanima.me
V kolumni na portalu Zanima.me se urednik Rok Čakš kritično odziva na dogajanje v slovenskem javnem prostoru, kjer po njegovem mnenju vladajoča politika, aktivisti in dominantni mediji – predvsem RTV Slovenija – vzpostavljajo nov kriterij moralnosti: kdor ne trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, je moralno zavržen. Takšna moralna pozicija naj ne bi bila le politična, temveč “civilizacijsko etična,” kot je v oddaji Marcela Štefančiča pojasnil nekdanji predsednik Milan Kučan. Čakš opozarja, da gre za nevaren miselni vzorec, ki ga primerja z odnosom do povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava odnos leve politične sfere v Sloveniji do Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika republike in evropskega poslanca. Čakš poudarja, da Pahor zaradi svojega uspeha in politične kariere vzbuja zavist ter nelagodje med njegovimi nasledniki na levici. Kritizira njihovo enopartijsko miselnost ter poudarja, da Pahor s svojim mednarodnim ugledom predstavlja opomnik na to, kar sami ne morejo doseči. Poleg tega izpostavlja odziv na Pahorjeve izjave o vojni v Gazi in način, kako ga leve stranke obravnavajo zaradi njegove neposrednosti in samostojnega razmišljanja.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava odnos leve politične sfere v Sloveniji do Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika republike in evropskega poslanca. Čakš poudarja, da Pahor zaradi svojega uspeha in politične kariere vzbuja zavist ter nelagodje med njegovimi nasledniki na levici. Kritizira njihovo enopartijsko miselnost ter poudarja, da Pahor s svojim mednarodnim ugledom predstavlja opomnik na to, kar sami ne morejo doseči. Poleg tega izpostavlja odziv na Pahorjeve izjave o vojni v Gazi in način, kako ga leve stranke obravnavajo zaradi njegove neposrednosti in samostojnega razmišljanja.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Danes smo prebrali komentar novinarja Marina Nahtigala. Na portalu Zanima.me je razmišljal o govoru predsednice države v Evropskem parlamentu.
Komentar Zanima.me
Danes smo prebrali komentar novinarja Marina Nahtigala. Na portalu Zanima.me je razmišljal o govoru predsednice države v Evropskem parlamentu.
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Slovencem po svetu in domovini
V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.
Naš pogled
Mašniško posvečenje je vsako leto praznik za Cerkev v Sloveniji. Zadnja leta sploh, ko statistika ni spodbudna in nas je žal okoli oltarja več fotografov kot novomašnikov. Ta kontrast mi je pri urejanju fotografij ostal v mislih kot močna podoba našega časa: veliko oči nas opazuje, malo pa je tistih, ki se odločijo stopiti na pot. V času, ko se zdi, da je glas Cerkve vse tišji in da je vsak duhovni poklic skoraj izjema, sem se vprašal, zakaj kljub vsemu ta odločitev navsezadnje še vedno kliče ...
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Moja zgodba
Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. julij 2025 ob 05-ih
Kulturni utrinki
Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev sta pripravila razstavo zamejskega Slovenca, nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja Valentina Omana. Ob razstavi z naslovom Tišina, ki pušča sledi, je izšla tudi bogata monografija, kjer se avtorju pridružujejo pesniški glasovi njegovih koroških rojakov, svoje poglede pa so prispevali tudi likovni kritiki, sopotniki in občudovalci njegovega dela. Razstavo naj je predstavil vodja galerije Prešernovih nagrajencev mag Marko Arnež.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Med nami živi vsaj gluhih 1200 oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Staršem gluhih otrok pa je v pomoč tudi evropski projekt Silence/Tišina, kjer je na voljo veliko informacij o usposabljanju otroka za vsestranski razvoj. Gluha učiteljica mag. Petra Rezar je pojasnila tudi manj pozitivne strani polževega vsadka.
Svetovalnica
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.