Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Nataša Ličen

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Nataša Ličen

dediščinatradicijaizročilofolklora

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

VEČ ...|6. 10. 2026
Sedemdeset skupnih let zakoncev Medeot

Pošta Slovenije je med novimi priložnostnimi znamkami iz serije »Spomeniki slovenske tehniške dediščine«, izdala znamko s pisalnim strojem, ki velja za dosežek domačega znanja pred obdobjem tehnološke revolucije. Dediščino gradijo zgodbe, na radijskem kolesarjenju v Šempetru pri Gorici smo spoznali zakonca Medeot, ki praznujeta več kot sedemdeset let skupne zakonske poti.

Nataša Ličen

dediščinadružbazakonciodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

VEČ ...|29. 9. 2026
Dediščina v vrtincu sprememb

Živimo v času, ko prevladuje prepričanje, da so predvsem podnebne spremembe tiste, ki najbolj ogrožajo našo kulturno dediščino. Toda to najbolj od vsega ogroža človek sam, je v uvodu Dnevov evropske kulturne dediščine 2026 zapisala aktualna ministrica za kulturo. V rubriki smo letošnji program DEKD in v Sloveniji Tedna kulturne dediščine opisali v pogovoru z Natašo Gorenc.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

VEČ ...|22. 9. 2026
Svečarstvo Stele od leta 1701

Hiša Stele stoji v samem starem mestnem jedru srednjeveškega Kamnika in se uvršča med ene izmed najstarejših hiš v mestu. V hiši je urejena muzejska delavnica, kjer je predstavljena lectarska in svečarska dejavnost ter razvoj svečarstva skozi stoletja. Ogledamo si lahko najstarejšo ohranjeno črno kuhinjo v Kamniku in posedimo v spominski družinski sobi, za katero je načrte pripravil arhitekt Jože Plečnik.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

VEČ ...|15. 9. 2026
Pesem določa našo identiteto

V Andražu nad Polzelo se je odvila tradicionalna prireditev Družina poje. Pogovarjali smo se z vodjo organizacijskega odbora, ki je zadolžen tudi za kulturni program, Davidom Zabukovnikom.

Nataša Ličen

kulturadružbaglasba

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

VEČ ...|8. 9. 2026
Dnevi narodnih noš

Na mali šmaren smo s kamniškim županom Matejem Slaparjem spomnili na eno od najvidnejših prireditev o oblačilni kulturi širšega evropskega prostora. Na praznik so se predniki vedno lepše oblekli in z narodno nošo pokazali na ponos in pripadnost narodu ter tudi verskemu izročilu. Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine so največji etnološki festival v Sloveniji, ki se odvijejo v Kamniku. Festival privabi več kot trideset tisoč obiskovalcev in predstavlja bogato oblačilno dediščino Slovenije ter drugih narodov. Osrednji dogodek festivala je tradicionalna nedeljska povorka narodnih noš, kjer se predstavijo narodne noše iz različnih slovenskih regij in tujine.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

VEČ ...|1. 9. 2026
Rečni kapetan

Tomo Zupančič je v sklopu službe Mestne občine Ljubljana skrbnik plovne poti po reki, lastnik treh ladjic, ki se kot rečni kapetan ponaša z več kot četrt stoletja dolgo plovno dobo.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

VEČ ...|25. 8. 2026
Štrudlji in štruklji

Med najstarejše slovenske tradicionalne jedi sodijo tudi štruklji. Zadnjo nedeljo avgusta so na Rečici ob Savinji pripravili Štrukljifest. Konec septembra pa v Ivančni Gorici Štrudeljfest. O razlikah med štruklji in zavitki smo govorili, v prvi vrsti pa povabili na dogajanje z močno noto kulinarične tradicije.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinakulinarikaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

VEČ ...|18. 8. 2026
Planinstvo v Registru nesnovne kulturne dediščine

Register nesnovne kulturne dediščine je bogatejši za nove vsebine. Izpostavili smo planinstvo in povabili k rokodelstvu, na dogodek izdelovanja iz volčje volne.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Biti učitelj danes: od šolskih klopi do modrosti svetega Frančiška

Pred dnevom učiteljev in ob 800-letnici smrti svetega Frančiška Asiškega smo razmišljali o tem, kaj pomeni biti učitelj danes. Ali je učitelj le tisti, ki stoji pred razredom, ali pa smo drug drugemu učitelji tudi v družini, odnosih, bolezni in preizkušnjah? O Frančišku kot duhovnem učitelju življenja, njegovem pogledu na vzgojo, trpljenje in smrt je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vabljeni tudi ogledu oddaje na Youtube kanalu!

Biti učitelj danes: od šolskih klopi do modrosti svetega Frančiška

Pred dnevom učiteljev in ob 800-letnici smrti svetega Frančiška Asiškega smo razmišljali o tem, kaj pomeni biti učitelj danes. Ali je učitelj le tisti, ki stoji pred razredom, ali pa smo drug drugemu učitelji tudi v družini, odnosih, bolezni in preizkušnjah? O Frančišku kot duhovnem učitelju življenja, njegovem pogledu na vzgojo, trpljenje in smrt je spregovoril frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Vabljeni tudi ogledu oddaje na Youtube kanalu!

Blaž Lesnik

učiteljsv. Frančišekvzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 1. del

V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.

Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 1. del

V oddaji Moja zgodba smo objavili nekatere povzetke iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Poslušate lahko nekatere uvodne besede dr. Andreje Valič Zver in Lojzeta Peterleta, ter prispevka primarija Janeza Remškarja in dr. Andreja Finka.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez RemškarAndrej FinkAndreja Valič ZverLojze Peterle35 let potemOcene in analize prehoda v normalnost

Svetovalnica

VEČ ... |
Ne rinimo čez rob. Bodimo prizanesljivi do sebe.

Pred sobotnim svetovnim dnevom duševnega zdravja, smo v Svetovalnici gostili dr. Lilijano Šprah, predstojnico Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in Andrejo Grobiša iz Zveze slovenske podeželske mladine. Spregovorili sta o zaključku medijske kampanje Od zore do mraka - kje je meja, ki je opozarjala na pomen dobrega duševnega zdravja in počutja ljudi v kmetijstvu, predvsem pa na nevarnost izgorelosti.

Ne rinimo čez rob. Bodimo prizanesljivi do sebe.

Pred sobotnim svetovnim dnevom duševnega zdravja, smo v Svetovalnici gostili dr. Lilijano Šprah, predstojnico Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in Andrejo Grobiša iz Zveze slovenske podeželske mladine. Spregovorili sta o zaključku medijske kampanje Od zore do mraka - kje je meja, ki je opozarjala na pomen dobrega duševnega zdravja in počutja ljudi v kmetijstvu, predvsem pa na nevarnost izgorelosti.

Robert Božič

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
5. Festival slovenskih sirov, ponudba semena ozimnih žit

Predsednica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, Eva Vrevc Jenko, je predstavila program letošnjega 5. festivala slovenskih sirov, izpostavila senzorični delavnici za laike ter povabila k udeležbi. Vsak sir je zgodba zase, med drugim pove naša sogovornica. V drugem delu oddaje pa je mag. Jože Mohar predstavil ponudbo semena ozimnih žit.

5. Festival slovenskih sirov, ponudba semena ozimnih žit

Predsednica Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, Eva Vrevc Jenko, je predstavila program letošnjega 5. festivala slovenskih sirov, izpostavila senzorični delavnici za laike ter povabila k udeležbi. Vsak sir je zgodba zase, med drugim pove naša sogovornica. V drugem delu oddaje pa je mag. Jože Mohar predstavil ponudbo semena ozimnih žit.

Robert Božič

kmetijstvofestival sirovozimna žita

Naš gost

VEČ ... |
Petra Grum: Učiteljstvo kot poslanstvo – umetna inteligenca, branje in mladi

Ob svetovnem dnevu učiteljev spregovorimo o učiteljskem poklicu, spremembah v šoli, umetni inteligenci, branju in potrebah današnjih mladih. Profesorica slovenščine in angleščine Petra Grum pripoveduje tudi o glasbi in pisanju pesmi, veri in družini ter o težki preizkušnji, ko je njen sin pri dvanajstih letih zbolel za levkemijo. Pojasni, kako so jim v tem obdobju pomagali humor, molitev, skupnost in zdravniki ter zakaj učiteljski poklic sama doživlja kot poslanstvo.

⏱ Poglavja:
00:00 Svetovni dan učiteljev in Petra Grum
04:23 Kako so jo šolske izkušnje oblikovale
09:11 Glasba in vodenje otroškega zbora
13:25 Prevajanje pesmi in lastno ustvarjanje
17:27 Sinova levkemija in najtežja preizkušnja
22:40 Kako je bolezen preizkusila družino
30:52 Zakon in Družina in Življenje
34:32 Vera, kapucini in kulturno povezovanje
39:47 Spremembe v šoli in izzivi mladih
46:17 Umetna inteligenca: pomočnik, ne avtoriteta

Petra Grum: Učiteljstvo kot poslanstvo – umetna inteligenca, branje in mladi

Ob svetovnem dnevu učiteljev spregovorimo o učiteljskem poklicu, spremembah v šoli, umetni inteligenci, branju in potrebah današnjih mladih. Profesorica slovenščine in angleščine Petra Grum pripoveduje tudi o glasbi in pisanju pesmi, veri in družini ter o težki preizkušnji, ko je njen sin pri dvanajstih letih zbolel za levkemijo. Pojasni, kako so jim v tem obdobju pomagali humor, molitev, skupnost in zdravniki ter zakaj učiteljski poklic sama doživlja kot poslanstvo.

⏱ Poglavja:
00:00 Svetovni dan učiteljev in Petra Grum
04:23 Kako so jo šolske izkušnje oblikovale
09:11 Glasba in vodenje otroškega zbora
13:25 Prevajanje pesmi in lastno ustvarjanje
17:27 Sinova levkemija in najtežja preizkušnja
22:40 Kako je bolezen preizkusila družino
30:52 Zakon in Družina in Življenje
34:32 Vera, kapucini in kulturno povezovanje
39:47 Spremembe v šoli in izzivi mladih
46:17 Umetna inteligenca: pomočnik, ne avtoriteta

Mateja Feltrin

spominživljenjeučiteljski poklicPetra Grumsvetovni dan učiteljevumetna inteligenca v šolibranje mladihslovensko šolstvodružina in veraučiteljstvo kot poslanstvo

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Radijski roman

VEČ ... |
Le eno je potrebno, 31. del

Friderik Irenej Baraga je v upanju, da bo prišel do sredstev za svoj misijon, znova odpotoval v Evropo.

Le eno je potrebno, 31. del

Friderik Irenej Baraga je v upanju, da bo prišel do sredstev za svoj misijon, znova odpotoval v Evropo.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ... |
Oliver Dragojević, Al Martino, Jacques Brel, Beti Jurković

0:01 BETI JURKOVIČ - MALOKDAJ SE SREČAVA  
0:05 Al Martino - Spanish Eyes  
0:09 Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni 
0:12 Beti Jurković - Jedna gitara  
0:15 Beti Jurković - Vozi me vlak  
0:19 JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS  
0:24 Oliver Dragojević - Skalinada  
0:28 Shakin‚ Stevens & Bonnie Tyler - A Rockin‘ Good Way (To Mess Around And Fall In Love)   
0:31 Tomaž Domicelj - Učilna zidana  
0:39 MARJANA DERŽAJ - V LJUBLJANO  
0:42 Edith Piaf - Non, Je Ne Regrette Rien  
0:48 MINORES - KADAR ZVEČER  
0:51 Tony Dallara - Romantica  
0:59 ELVIS PRESLEY - NO MORE  
1:01 NEDA UKRADEN - ZORA JE  
1:05 Mario Lanza - If  
1:09 ELDA VILER - NA DEŽEVEN DAN 
1:12 Frankie Goes To Hollywood – Relax 
1:16 EDITH PIAF - PADAM PADAM   
1:19 DITKA HABERL - VILA Z RIMSKEGA ZIDU   
1:24 THE TRAVELING WILBURYS - HANDLE WITH CARE 

Oliver Dragojević, Al Martino, Jacques Brel, Beti Jurković

0:01 BETI JURKOVIČ - MALOKDAJ SE SREČAVA  
0:05 Al Martino - Spanish Eyes  
0:09 Mino Reitano - Una Chitarra, Cento Illusioni 
0:12 Beti Jurković - Jedna gitara  
0:15 Beti Jurković - Vozi me vlak  
0:19 JACQUES BREL - NE ME QUITTE PAS  
0:24 Oliver Dragojević - Skalinada  
0:28 Shakin‚ Stevens & Bonnie Tyler - A Rockin‘ Good Way (To Mess Around And Fall In Love)   
0:31 Tomaž Domicelj - Učilna zidana  
0:39 MARJANA DERŽAJ - V LJUBLJANO  
0:42 Edith Piaf - Non, Je Ne Regrette Rien  
0:48 MINORES - KADAR ZVEČER  
0:51 Tony Dallara - Romantica  
0:59 ELVIS PRESLEY - NO MORE  
1:01 NEDA UKRADEN - ZORA JE  
1:05 Mario Lanza - If  
1:09 ELDA VILER - NA DEŽEVEN DAN 
1:12 Frankie Goes To Hollywood – Relax 
1:16 EDITH PIAF - PADAM PADAM   
1:19 DITKA HABERL - VILA Z RIMSKEGA ZIDU   
1:24 THE TRAVELING WILBURYS - HANDLE WITH CARE 

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ... |
Pogovor z avtorjem priročnika o pridelavi zelišč

Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.

Pogovor z avtorjem priročnika o pridelavi zelišč

Slovenci se lahko pohvalimo z lepo in ohranjeno naravo, a le malo kje človek in narava še sodelujeta v sožitju. Med dobrimi primeri je zeliščna kmetija Kalan v vasici Kalobje na Kozjanskem. Milan Kalan, ki bo naš sogovornik, je avtor prvega priročnika o pridelavi zdravilnih zelišč in dišavnic. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva Arnika, društva pridelovalcev in predelovalcev zdravilnih rastlin, trenutno je podpredsednik Zveze društev ekoloških kmetov.

Nataša Ličen

družbanaravazdravjekmetijstvo

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan