Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo.
Zakladi naše dediščine
Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo.
Zakladi naše dediščine
Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik.
Zakladi naše dediščine
Likof na taberhi je tradicionalna etnografska prireditev v Muzeju na prostem Rogatec, kjer se prikaže mlačev žita z mlatilnico in cepcem – tako, kot so to počeli nekoč. Ohranimo znanje in spoštujmo delo prednikov. Na dogodku sodeluje več kot osemdeset nastopajočih, ki prikažejo, kako so nekoč tekla kmečka opravila. Pogovarjali smo se z Nives Brezovnik.
Kmetijska oddaja
V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv.
Naš pogled
Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...
Sol in luč
»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Komentar tedna
V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«
Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.
Ritem srca
Josiah Queen, vzhajajoča zvezda ameriške sodobne krščanske glasbene scene, je pred dnevi izdal svoj drugi studijski album Mt. Zíon - Gora Sion. Pesmi na njem gredo lahko v uho in bodo predvsem nagovorile tiste, ki jim je blizu zven t. i. nu-folka in skupine Mumford & Sons, The Lumeneers in drugih. Nekaterim smo prisluhnili tudi v oddaji:
Kolokvij
Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.
Petkov večer
V zadnjem avgustovskem Petkovem večeru nam je družbo delal odličen tenorist, ki smo ga na Radiu Ognjišče kar malo posvojili. Kaj je počenjal čez poletje, kako je užival v igri Črna žena na Studencu, kateri sladoled ima najraje in kaj pripravlja za jesen, nam je povedal Gregor Ravnik.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.