Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 9. 2024
Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

kulturaliteraturaMarija Stanonikdva pramena slovenske besedne umetnostislovstvena folklora in literatura

Kulturni utrinki

Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

VEČ ...|10. 9. 2024
Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik

V oddaji o kulturi smo predstavili znanstveno monografijo Dva pramena slovenske besedne umetnosti ddr. Marije Stanonik o prepletanju slovstvene folklore in literature od antike pa do današnjih dni.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaMarija Stanonikdva pramena slovenske besedne umetnostislovstvena folklora in literatura

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2024
Tekmovanje folklornih skupin - Razstava Plemstvo na Postojnskem

V Žalcu je pred dnevi potekalo državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Maroltovo srečanje 2024l, v Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem. 

Tekmovanje folklornih skupin - Razstava Plemstvo na Postojnskem

V Žalcu je pred dnevi potekalo državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Maroltovo srečanje 2024l, v Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem. 

kulturafolkloraPlemstvo na Postojnskem

Kulturni utrinki

Tekmovanje folklornih skupin - Razstava Plemstvo na Postojnskem

V Žalcu je pred dnevi potekalo državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Maroltovo srečanje 2024l, v Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem. 

VEČ ...|21. 6. 2024
Tekmovanje folklornih skupin - Razstava Plemstvo na Postojnskem

V Žalcu je pred dnevi potekalo državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Maroltovo srečanje 2024l, v Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem. 

Jože Bartolj

kulturafolkloraPlemstvo na Postojnskem

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 2. 2024
Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

kulturafolklora

Kulturni utrinki

Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

VEČ ...|28. 2. 2024
Folklorni večer “Ples treh pr’tleh v soboto na Viču

V oddaji smo spregovorili o folklorni večer “Ples treh pr’tleh, ki bo

Jože Bartolj

kulturafolklora

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

dediščinatradicijaizročilofolklora

Zakladi naše dediščine

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

VEČ ...|13. 2. 2024
Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc

Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc je najstarejša folklorna skupina v Sloveniji in pomemben del slovenskega pustnega časa. Ob devetdesetletnici delovanja, ki so jo obeležili lani, so mladi člani tisti, ki ohranjajo in skrbijo za izročilo. Vodi jih Tina Urih, s katero smo se pogovarjali. V pustnem času so poznani kot Cirkuški ploharji zaradi običaja vleke borovega ploha, ki so ga uspešno vpisali tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS.    

Nataša Ličen

dediščinatradicijaizročilofolklora

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 5. 2023
V spomin pokojnemu Mirku Ramovšu

V spomin pokojnemu Mirku Ramovšu

kulturafolkloraplesMirko Ramovš

Kulturni utrinki

V spomin pokojnemu Mirku Ramovšu
VEČ ...|25. 5. 2023
V spomin pokojnemu Mirku Ramovšu

Jože Bartolj

kulturafolkloraplesMirko Ramovš

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 11. 2022
Folklorna predstava Spoznanje v Zali

Z nami je bil umetniški vodja Mladinske folklorne skupine Mengeš. Spregovorili smo o zanimanju mladih za folkloro, predvsem pa o predstavi “Spoznanje za Zalo”, ki je nastala po motivih Tavčarjevega romana, bila premieno uprizorjena pred epidemijo, zdaj pa jo znova postavljajo na odre.

Folklorna predstava Spoznanje v Zali

Z nami je bil umetniški vodja Mladinske folklorne skupine Mengeš. Spregovorili smo o zanimanju mladih za folkloro, predvsem pa o predstavi “Spoznanje za Zalo”, ki je nastala po motivih Tavčarjevega romana, bila premieno uprizorjena pred epidemijo, zdaj pa jo znova postavljajo na odre.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmfolkloraMengešSpoznanje v Zali

Kulturni utrinki

Folklorna predstava Spoznanje v Zali

Z nami je bil umetniški vodja Mladinske folklorne skupine Mengeš. Spregovorili smo o zanimanju mladih za folkloro, predvsem pa o predstavi “Spoznanje za Zalo”, ki je nastala po motivih Tavčarjevega romana, bila premieno uprizorjena pred epidemijo, zdaj pa jo znova postavljajo na odre.

VEČ ...|24. 11. 2022
Folklorna predstava Spoznanje v Zali

Z nami je bil umetniški vodja Mladinske folklorne skupine Mengeš. Spregovorili smo o zanimanju mladih za folkloro, predvsem pa o predstavi “Spoznanje za Zalo”, ki je nastala po motivih Tavčarjevega romana, bila premieno uprizorjena pred epidemijo, zdaj pa jo znova postavljajo na odre.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmfolkloraMengešSpoznanje v Zali

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 7. 2022
Mednarodni folklorni festival v Beltincih, Festival Arsana na Ptuju

S popoldanskim praznikom slovenske folklore, na katerem je nastopilo osem folklornih skupin po izboru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, so v beltinskem parku sklenili 50. Mednarodni folklorni festival. V treh dneh so se na odru zvrstile številne skupine, prvič tudi foklorniki s Portugalske in iz Grčije. S koncertom bendov in glasbene pripravnice udeležencev poletne glasbene šole na Slovenskem trgu in elektro opero pevke Raiven se je na Ptuju začel osrednji del 14. glasbenega festivala Arsana. V najstarejšem slovenskem mestu se bo do 3. septembra zvrstilo več kot 50 dogodkov, na katerih bodo gostili več kot 250 umetnikov, med njimi tudi vokalni kvartet New York Voices, ki praznuje 30 let delovanja.

Mednarodni folklorni festival v Beltincih, Festival Arsana na Ptuju

S popoldanskim praznikom slovenske folklore, na katerem je nastopilo osem folklornih skupin po izboru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, so v beltinskem parku sklenili 50. Mednarodni folklorni festival. V treh dneh so se na odru zvrstile številne skupine, prvič tudi foklorniki s Portugalske in iz Grčije. S koncertom bendov in glasbene pripravnice udeležencev poletne glasbene šole na Slovenskem trgu in elektro opero pevke Raiven se je na Ptuju začel osrednji del 14. glasbenega festivala Arsana. V najstarejšem slovenskem mestu se bo do 3. septembra zvrstilo več kot 50 dogodkov, na katerih bodo gostili več kot 250 umetnikov, med njimi tudi vokalni kvartet New York Voices, ki praznuje 30 let delovanja.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmfestivalfolklora

Kulturni utrinki

Mednarodni folklorni festival v Beltincih, Festival Arsana na Ptuju

S popoldanskim praznikom slovenske folklore, na katerem je nastopilo osem folklornih skupin po izboru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, so v beltinskem parku sklenili 50. Mednarodni folklorni festival. V treh dneh so se na odru zvrstile številne skupine, prvič tudi foklorniki s Portugalske in iz Grčije. S koncertom bendov in glasbene pripravnice udeležencev poletne glasbene šole na Slovenskem trgu in elektro opero pevke Raiven se je na Ptuju začel osrednji del 14. glasbenega festivala Arsana. V najstarejšem slovenskem mestu se bo do 3. septembra zvrstilo več kot 50 dogodkov, na katerih bodo gostili več kot 250 umetnikov, med njimi tudi vokalni kvartet New York Voices, ki praznuje 30 let delovanja.

VEČ ...|25. 7. 2022
Mednarodni folklorni festival v Beltincih, Festival Arsana na Ptuju

S popoldanskim praznikom slovenske folklore, na katerem je nastopilo osem folklornih skupin po izboru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, so v beltinskem parku sklenili 50. Mednarodni folklorni festival. V treh dneh so se na odru zvrstile številne skupine, prvič tudi foklorniki s Portugalske in iz Grčije. S koncertom bendov in glasbene pripravnice udeležencev poletne glasbene šole na Slovenskem trgu in elektro opero pevke Raiven se je na Ptuju začel osrednji del 14. glasbenega festivala Arsana. V najstarejšem slovenskem mestu se bo do 3. septembra zvrstilo več kot 50 dogodkov, na katerih bodo gostili več kot 250 umetnikov, med njimi tudi vokalni kvartet New York Voices, ki praznuje 30 let delovanja.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmfestivalfolklora

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2022
Tanja Drašler o državnem prvenstvu folklornih skupin

Tanja Drašler o državnem prvenstvu folklornih skupin

kulturaTanja Drašlerfolklorasrečanje folklornih skupin Žalec 2022

Kulturni utrinki

Tanja Drašler o državnem prvenstvu folklornih skupin
VEČ ...|21. 6. 2022
Tanja Drašler o državnem prvenstvu folklornih skupin

Jože Bartolj

kulturaTanja Drašlerfolklorasrečanje folklornih skupin Žalec 2022

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

dr. Andreja Eržen Firšt

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2025
Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Radio Ognjišče

svetovanje

Sol in luč

VEČ ...|15. 4. 2025
Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Tadej Sadar

duhovnostkultura

Za življenje

VEČ ...|12. 4. 2025
Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|18. 4. 2025
Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Blaž Lesnik

gorenaravaPier Giorgo Frassatimladi

Komentar tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

dr. Andreja Eržen Firšt

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|18. 4. 2025
Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 4. 2025
Brezglutenska potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potico. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da sicer iz te moke dela tudi kruh in tako se jo uporabi tudi za potico. Mogoče potica ne bo tako mehka, kot iz bele moke, drugačno bo tudi vzhajanje, razvaljati mora z občutkom. Brezglutenska moka je namreč bolj lepljiva. Zato naj tudi prilagodi nadev, pri zavijanju pa naj si pomaga s prtom. Lahko pa jo razvalja kar na peki papirju. Ker se testo prijema rok, naj bodo le te mokre. Uporabi naj toliko sladkorja, kolikor lahko, a sladkor daje barvo potici in njeni skorji. Pečemo kot običajno pri 190 stopinjah. Poslušalka Anamarija pa je povedala, da pripravlja potico iz ½ kg brezglutenske moke (uporablja Schärovo moko), doda še ½ litra mleka, 1,5 dag kvasa, 1 žličko soli, 5 dag masla, 2 rumenjaka, vanilin sladkor, 1 žlico sladkorja. Naredi jo kot običajno potico. Mogoče je testo malenkost mehkejše in se ti na začetku zdi, da ne bo nič iz tega nastalo.  A če dobro umesimo in dobro vzhaja, bo nastal dober izdelek, ki se bo tudi lepo valjal. Peče jo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, proti koncu jo premaže z jajcem, sicer se ji zdi, da je potica preveč temna. Za nadev uporabi 40 dag orehov, 2 žlici brezglutenskih drobtin itd. ... 

Brezglutenska potica

Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potico. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da sicer iz te moke dela tudi kruh in tako se jo uporabi tudi za potico. Mogoče potica ne bo tako mehka, kot iz bele moke, drugačno bo tudi vzhajanje, razvaljati mora z občutkom. Brezglutenska moka je namreč bolj lepljiva. Zato naj tudi prilagodi nadev, pri zavijanju pa naj si pomaga s prtom. Lahko pa jo razvalja kar na peki papirju. Ker se testo prijema rok, naj bodo le te mokre. Uporabi naj toliko sladkorja, kolikor lahko, a sladkor daje barvo potici in njeni skorji. Pečemo kot običajno pri 190 stopinjah. Poslušalka Anamarija pa je povedala, da pripravlja potico iz ½ kg brezglutenske moke (uporablja Schärovo moko), doda še ½ litra mleka, 1,5 dag kvasa, 1 žličko soli, 5 dag masla, 2 rumenjaka, vanilin sladkor, 1 žlico sladkorja. Naredi jo kot običajno potico. Mogoče je testo malenkost mehkejše in se ti na začetku zdi, da ne bo nič iz tega nastalo.  A če dobro umesimo in dobro vzhaja, bo nastal dober izdelek, ki se bo tudi lepo valjal. Peče jo pri 180 stopinjah 45 do 50 minut, proti koncu jo premaže z jajcem, sicer se ji zdi, da je potica preveč temna. Za nadev uporabi 40 dag orehov, 2 žlici brezglutenskih drobtin itd. ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo