Is podcast Mednarodni muzejski dan Is podcast
Mednarodni muzejski dan

Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba

16. 5. 2023
Mednarodni muzejski dan

Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami. 

Nataša Ličen

VEČ ...|16. 5. 2023
Mednarodni muzejski dan

Mednarodni muzejski svet ICOM (International council of museums) je že leta 1977 za mednarodni dan muzejev določil 18. maj. Muzejski dan opozarja na pomembnost večje prepoznavnosti muzejev v družbi ter omogoča njihove brezplačne oglede. Prav tako podpira izbrane cilje iz sklopa usmeritev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Kot je poudarjeno v resoluciji ICOM O trajnostnem razvoju in izvajanju Agende 2030, ki spreminja naš svet (Kjoto, 2019), imajo vsi muzeji pomembno vlogo pri oblikovanju in ustvarjanju trajnostne prihodnosti. Bodisi preko izobraževalnih programov, z razstavami, povezovanjem s skupnostmi ter raziskavami. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 1. 2025
Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

VEČ ...|14. 1. 2025
Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 1. 2025
Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

kultura zgodovina dediščina glasba

Zakladi naše dediščine

Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

VEČ ...|7. 1. 2025
Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

Nataša Ličen

kultura zgodovina dediščina glasba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|31. 12. 2024
Jedi na Silvestrovo

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

Jedi na Silvestrovo

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

Jedi na Silvestrovo

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

VEČ ...|31. 12. 2024
Jedi na Silvestrovo

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|24. 12. 2024
Stanislav Glažar o delu vodnika in o dediščini Postojnske jame

Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let. 

Stanislav Glažar o delu vodnika in o dediščini Postojnske jame

Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let. 

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Stanislav Glažar o delu vodnika in o dediščini Postojnske jame

Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let. 

VEČ ...|24. 12. 2024
Stanislav Glažar o delu vodnika in o dediščini Postojnske jame

Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let. 

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|17. 12. 2024
Rokodelska darila

Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila. 

Rokodelska darila

Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Rokodelska darila

Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila. 

VEČ ...|17. 12. 2024
Rokodelska darila

Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 12. 2024
Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

kultura narava dediščina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

VEČ ...|10. 12. 2024
Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 12. 2024
Sladka tradicija znamke Mama Paula

Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar. S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula.  

Sladka tradicija znamke Mama Paula

Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar. S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula.  

kultura odnosi podjetništvo dediščina

Zakladi naše dediščine

Sladka tradicija znamke Mama Paula

Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar. S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula.  

VEČ ...|3. 12. 2024
Sladka tradicija znamke Mama Paula

Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar. S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula.  

Nataša Ličen

kultura odnosi podjetništvo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 11. 2024
Zinka Lorger in njena bogata pot življenja

Zinka Lorger ima posebno zgodbo. Kljub težkim preizkušnjam je ohranila pozitivnost. Srečali smo jo v Vojniku med kolesarskim tradicionalnim romanjem. Ob njeni skorajšnji sto letnici rojstva in našem jubileju tridesetih let rednega oddajanja, smo jo vprašali po mnenju o radiu, zakaj nas posluša, kaj najraje in kako se piše tudi njena zgodba življenja. 

Zinka Lorger in njena bogata pot življenja

Zinka Lorger ima posebno zgodbo. Kljub težkim preizkušnjam je ohranila pozitivnost. Srečali smo jo v Vojniku med kolesarskim tradicionalnim romanjem. Ob njeni skorajšnji sto letnici rojstva in našem jubileju tridesetih let rednega oddajanja, smo jo vprašali po mnenju o radiu, zakaj nas posluša, kaj najraje in kako se piše tudi njena zgodba življenja. 

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Zinka Lorger in njena bogata pot življenja

Zinka Lorger ima posebno zgodbo. Kljub težkim preizkušnjam je ohranila pozitivnost. Srečali smo jo v Vojniku med kolesarskim tradicionalnim romanjem. Ob njeni skorajšnji sto letnici rojstva in našem jubileju tridesetih let rednega oddajanja, smo jo vprašali po mnenju o radiu, zakaj nas posluša, kaj najraje in kako se piše tudi njena zgodba življenja. 

VEČ ...|26. 11. 2024
Zinka Lorger in njena bogata pot življenja

Zinka Lorger ima posebno zgodbo. Kljub težkim preizkušnjam je ohranila pozitivnost. Srečali smo jo v Vojniku med kolesarskim tradicionalnim romanjem. Ob njeni skorajšnji sto letnici rojstva in našem jubileju tridesetih let rednega oddajanja, smo jo vprašali po mnenju o radiu, zakaj nas posluša, kaj najraje in kako se piše tudi njena zgodba življenja. 

Nataša Ličen

kultura dediščina zgodovina

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|10. 1. 2025
Za dostojanstvo človeka v Kristusu in prave temelje države

Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje. 

Za dostojanstvo človeka v Kristusu in prave temelje države

Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje. 

prof. dr. Janez Juhant

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|12. 1. 2025
Vida Tončič Kravos in Romana Žetko - pričevanji

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko. 

Vida Tončič Kravos in Romana Žetko - pričevanji

V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko. 

Jože Bartolj

spominpolitikaemigracija AvstralijaVida Tončič KravosRomana Žetko

Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Meta Potočnik

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Naš pogled

VEČ ...|14. 1. 2025
Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

Tone Gorjup

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 1. 2025
SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Radijski roman

VEČ ...|16. 1. 2025
Kruh močnih - 13. del

Lidija pripelje učeno neznanko v svoj dom. Bo to obžalovala?

Kruh močnih - 13. del

Lidija pripelje učeno neznanko v svoj dom. Bo to obžalovala?

Radio Ognjišče

knjigaTessa Afshar

Via positiva

VEČ ...|16. 1. 2025
Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosinaravaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|16. 1. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 1. 2025
SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

SSk zadovoljna glede rešitve za ravnateljska mesta

Slovenska narodna skupnost v Italiji si je oddahnila: racionalizacija šolske mreže z odpravo številnih ravnateljskih mest se ne bo dotaknila šol s slovenskim učnim jezikom. Uredba ministrov za finance in izobraževanje namreč predvideva racionalizacijo šolske mreže v Italiji z odpravo številnih mest ravnateljev in vodij šolskih uprav. Deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost (SSk) v svojem sporočilu poudarja, kako je rešitev ravnateljskih mest prinesel obisk, ki ga je stranka decembra lani izposlovala pri ministru Valditari in katerega so se ob predstavnikih SSk in Južnotirolske ljudske stranke (SVP) udeležili tudi predstavniki paritetnega odbora in Urada za slovenske šole. Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, opozarja, da je bilo izjemno težko posegati v načrt racionalizacije, ki ga je že odobrila Evropska komisija. Zato je zadoščenje toliko večje. 

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo