Is podcast
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem.
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem.
V letu 2023 obeležujemo stoto obletnico smrti znamenitega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja, avtorja ikoničnih zgodb iz življenja Poljanske doline, vodilnega ustvarjalca slovenskega realizma in enega največjih pripovednikov vseh časov, zato je Vlada RS leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. Pogovarjali smo se z županom Gorenje vasi - Poljane, Milanom Čadežem.
Blizu župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini stoji znamenito antično najdišče. Ker se je blizu vila kolesarska romarska pot tradicionalnega projekta Radia Ognjišče, smo potrkali na vrata župnišča in župnika Mirka Škofleka vprašali, kako bližina pomembnega najdišča vpliva na življenje v kraju.
Blizu župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini stoji znamenito antično najdišče. Ker se je blizu vila kolesarska romarska pot tradicionalnega projekta Radia Ognjišče, smo potrkali na vrata župnišča in župnika Mirka Škofleka vprašali, kako bližina pomembnega najdišča vpliva na življenje v kraju.
Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.
Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.
Na prestižnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu so tudi ižanska kolišča. Na enem od najpomembnejših arheoloških nahajališč se že vrsto let odvija tudi Koliščarski dan v organizaciji Društva Fran Govekar Ig. V letu 2024 so bili v središču vsebinskega programa prvi poljedelci. Več je povedala Marjeta Žebovec.
Na prestižnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu so tudi ižanska kolišča. Na enem od najpomembnejših arheoloških nahajališč se že vrsto let odvija tudi Koliščarski dan v organizaciji Društva Fran Govekar Ig. V letu 2024 so bili v središču vsebinskega programa prvi poljedelci. Več je povedala Marjeta Žebovec.
V Postojni deluje brivnica z najdaljšo brado, ki je pred leti zaživela z izvirno opremo in novo zgodbo. Vstopili smo v legendarno hišo na vogalu s stoletno tradicijo in slišali, kaj vse mora brivec znati. Pred mikrofon smo povabili Luko Nemca.
V Postojni deluje brivnica z najdaljšo brado, ki je pred leti zaživela z izvirno opremo in novo zgodbo. Vstopili smo v legendarno hišo na vogalu s stoletno tradicijo in slišali, kaj vse mora brivec znati. Pred mikrofon smo povabili Luko Nemca.
Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.
Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.
Popoldne ob citrah na Kopitniku združi ljubitelje citer iz vseh koncev Slovenije. Na dogodku je nastopil tudi Trio Matica Pungartnika z zaključenim citrarskim programom. Dogodek je namenjen ljubiteljem citrarske glasbe in narave, z njim želijo ljudem približali citrarsko glasbo in jim omogočiti, da se sprostijo ob poslušanju glasbe v čudovitem okolju. Pogovarjali smo se z Miho Semetom, predsednikom Planinskega društva Rimske Toplice.
Popoldne ob citrah na Kopitniku združi ljubitelje citer iz vseh koncev Slovenije. Na dogodku je nastopil tudi Trio Matica Pungartnika z zaključenim citrarskim programom. Dogodek je namenjen ljubiteljem citrarske glasbe in narave, z njim želijo ljudem približali citrarsko glasbo in jim omogočiti, da se sprostijo ob poslušanju glasbe v čudovitem okolju. Pogovarjali smo se z Miho Semetom, predsednikom Planinskega društva Rimske Toplice.
Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko.
Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko.
Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti.
Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji.
V svetlozelenem odtenku je bila moja spremljevalka na prvi šolski dan. Bila je nekaj posebnega. Druge deklice so imele cvetlice, princeske, torbe so bile roza ali vijolične, tudi rdeče barve, moja ni bila nič kaj dekliška, a izbrala sem jo sama in bila mi je silno všeč. Nimam fotografije svojega prvega šolskega dne, to tedaj pač ni bilo v navadi. Prav tako se ne spomnim, da bi bili ob nas starši v razredu, tudi to ni bilo v navadi. Se pa spominjam, da smo dobili pionirske izkaznice in kapice ter da smo skozi ves prvi razred na začetku pouka pozdravljali Za domovino … s Titom naprej. Čeprav je bil že več kot leto dni pod zemljo. In spomnim se, da sem jokala, ker ga na dan, ko je prišel v Ljubljano, nisem mogla it skupaj z ostalimi otroki iz vrtca pozdravit, ker sem zbolela …
Tako je svoje razmišljanje o razmerah v slovenskem šolstvu začela Tanja Dominko, v celoti pa si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik
V stari Grčiji so krošnjarji hodili po mestih in ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so peli družina Kos iz Ponikve pri Žalcu, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Gregorc s Frankolovega, družina Sušec z Vinske Gore, družina Germín iz Rotmána pri Juršincih, družina Ferme z Limovc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kovačič iz Nove Gorice.
V nocojšnji oddaji PRO smo nadaljevali s počitniško reportažo. Smo pri šestem in sedmem dnevu, to je 13. in 14.junija. Slišali ste posnetke mašnih nagovorov in petja ter nekaj izjav udeležencev počitnic.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji.