Primorsko katoliško šolstvo ima v širšem slovenskem prostoru posebno zgodovino. Pred natanko sedemdesetimi leti se je institucioniralo z delovanjem Malega semenišča v Vipavi. Slovesno bodo jubilej obeležili junija 2022, če bodo le razmere zaradi kovida to dopuščale. Okroglega jubileja pa se v letu 2022 veselijo tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer pa v učilnice sedajo dijaki že polnih trideset let.
Primorsko katoliško šolstvo ima v širšem slovenskem prostoru posebno zgodovino. Pred natanko sedemdesetimi leti se je institucioniralo z delovanjem Malega semenišča v Vipavi. Slovesno bodo jubilej obeležili junija 2022, če bodo le razmere zaradi kovida to dopuščale. Okroglega jubileja pa se v letu 2022 veselijo tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer pa v učilnice sedajo dijaki že polnih trideset let.
Primorsko katoliško šolstvo ima v širšem slovenskem prostoru posebno zgodovino. Pred natanko sedemdesetimi leti se je institucioniralo z delovanjem Malega semenišča v Vipavi. Slovesno bodo jubilej obeležili junija 2022, če bodo le razmere zaradi kovida to dopuščale. Okroglega jubileja pa se v letu 2022 veselijo tudi v Škofijski gimnaziji Vipava, kjer pa v učilnice sedajo dijaki že polnih trideset let.
Zakladi naše dediščine
V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.
Zakladi naše dediščine
V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.
Zakladi naše dediščine
Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen.
Zakladi naše dediščine
Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen.
Zakladi naše dediščine
Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.
Zakladi naše dediščine
Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.
Zakladi naše dediščine
Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške.
Zakladi naše dediščine
Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške.
Zakladi naše dediščine
V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.
Zakladi naše dediščine
V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.
Zakladi naše dediščine
Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver.
Zakladi naše dediščine
Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver.
Zakladi naše dediščine
Na pustni torek smo v rubriki preleteli pustno dogajanje na slovenskem.
Zakladi naše dediščine
Na pustni torek smo v rubriki preleteli pustno dogajanje na slovenskem.
Zakladi naše dediščine
Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta.
Zakladi naše dediščine
Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta.
Duhovna misel
Človeka, ki je bil dolžan denar, so vrgli v ječo. Nekega trgovca je doletela nesreča, da je bankirju dolgoval veliko vsoto ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.
Naš pogled
Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. april 2025 ob 05-ih
Svetovalnica
V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Na pogovor je prišlo kar nekaj gostov, z so bili grosupeljski župnik Martin Golob, ki je osvetlil skrivnost velikonočnih praznikov na otrokom prijazen način, pogovarjali smo se tudi z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc, ki je delila njeno doživljanje velikega tedna. Med naštetim je tokratna oddaja prinesla tudi predstavitev nove pesmi Blaža Podobnika z naslovom Tu ob Kolpi.
Iz naših krajev
Poročali smo o bogatih velikonočnih običajih v Sloveniji, krašenju vatikanske bazilike, za kar sta poskrbela naša florista Sabina Šegula in Peter Robič, razstavah fotografij velikonočnega potresa v Ljubljani pred 130 leti in restavriranih freskah z gradu Križ pri Komendi.
Duhovna misel
Človeka, ki je bil dolžan denar, so vrgli v ječo. Nekega trgovca je doletela nesreča, da je bankirju dolgoval veliko vsoto ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.