Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo.
Zakladi naše dediščine
Roman Bogataj je jamski vodnik, ki je ob praznovanju visokega jubileja - dvesto letnice organizirane redne jamske službe v Postojnski jami, opisal poklic, razvoj opreme in kako poleg vodenja obiskovalcev po jami, zanjo tudi skrbijo.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevala 20. izvedba Blejskega strateškega foruma. V povezavi s tem je zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver komentiral tudi reševanje konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter vlogo Kitajske na mednarodnem političnem parketu. Nekaj besed je namenil še dogodku Katoliške mladine z vojaško tematiko, ki je ob napovedi dvignil precej prahu in je bil na koncu preklican.
Sol in luč
Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«
Za življenje
Dotaknili smo se tem, ki pogosto ostajajo v ozadju, a so za mnoge izmed nas izjemno pomembne – starost, sprejemanje staranja, osamljenost in življenje v domu za starejše. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Skupaj s poslušalci smo razmišljali o tem, kako se soočiti s spremembami, ki jih prinaša staranje, kako ohraniti dostojanstvo in smisel v poznejših letih, kaj pomeni živeti v osamljenosti, kako jo preseči ter kako lahko domovi za starejše postanejo prostor topline, ne le bivanja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. september 2025 ob 05-ih
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Javni štipendijski sklad je objavil razpis za dodelitev štipendij, ki jih lahko za študij v naši državi prejmejo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Gre za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje za pridobitev javnoveljavne stopnje izobrazbe v Slovenije. Višina osnovne štipendije znaša 251,61 evrov mesečno. K štipendiji se lahko dodelijo dodatki. Štipendijo lahko prejmejo, če imajo državljanstvo naše države ali status Slovenca brez državljanstva, lahko pa tudi, če so brez enega ali drugega. Predložiti morajo ustrezna dokazila o slovenskem poreklu do drugega kolena v ravni vrsti in dokazila o članstvu v slovenskih izseljenskih oz. zamejskih strukturah (društvih, organizacijah, itd.) ali dokazila o aktivnih vezeh kandidata s Slovenijo ali druga ustrezna potrdila. Rok za prijavo je 30. september. Do tega datuma morajo zamejci in izseljenci vložiti tudi vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevala 20. izvedba Blejskega strateškega foruma. V povezavi s tem je zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver komentiral tudi reševanje konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter vlogo Kitajske na mednarodnem političnem parketu. Nekaj besed je namenil še dogodku Katoliške mladine z vojaško tematiko, ki je ob napovedi dvignil precej prahu in je bil na koncu preklican.