Is podcast Dostopnost za vse Is podcast
Dostopnost za vse

V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.

Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.

Damijana Medved

dostopnost prostor invalidi gluhi slepi

23. 1. 2022
Dostopnost za vse

V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.

Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.

Damijana Medved

VEČ ...|23. 1. 2022
Dostopnost za vse

V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.

Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.

Damijana Medved

dostopnostprostorinvalidigluhislepi

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

s. Marija Irena Stele br. Miha Sekolovnik otroci s posebnimi potrebami Kateheza Dobrega pastirja Montessori pedagogika

Vstani in hodi

Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

VEČ ...|25. 2. 2024
Duhovnost za otroke s posebnimi potrebami

V tokratni oddaji smo spregovorili o duhovnosti otrok s posebnimi potrebami. Naša gosta sta bila s. Marija Irena Stele in br. Miha Sekolovnik, ki že drugo leto vodita verouk za otroke s posebnimi potrebami pri Sv. Duhu in doživljata, kako velik dar so ti otroci za celotno cerkveno občestvo.

Damijana Medved

s. Marija Irena Stele br. Miha Sekolovnik otroci s posebnimi potrebami Kateheza Dobrega pastirja Montessori pedagogika

Vstani in hodi

VEČ ...|28. 1. 2024
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

Darinka Slanovec KBBI invalidi bolniki upanje

Vstani in hodi

Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

VEČ ...|28. 1. 2024
Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo predstavili Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov, ki letos obeležuje 50 let obstoja v Sloveniji. Bratstvo nam je predstavila Darinka Slanovec, ki je z njim tesno povezana že več kot štiri desetletja. Darinka Slanovec je tudi pesnica in tako nam je zaupala, kaj ji pomeni poezija, z nami pa je tudi delila eno od svojih pesmi.

Damijana Medved

Darinka Slanovec KBBI invalidi bolniki upanje

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 11. 2023
Romarja

V tokratni oddaji sta bila naša gosta Borko Kregar in Ernest Večko, ki sta skupaj prehodila številne romarske poti, med drugim tudi starodavno romarsko pot  Camino v Santiago de Compostela. Čeprav je Borko slep in ima Ernest poškodovano roko, sta zbrala pogum in se ob velikem zaupanju v Božjo previdnost lotila velikih romarskih podvigov.

Romarja

V tokratni oddaji sta bila naša gosta Borko Kregar in Ernest Večko, ki sta skupaj prehodila številne romarske poti, med drugim tudi starodavno romarsko pot  Camino v Santiago de Compostela. Čeprav je Borko slep in ima Ernest poškodovano roko, sta zbrala pogum in se ob velikem zaupanju v Božjo previdnost lotila velikih romarskih podvigov.

Vstani in hodi

Romarja

V tokratni oddaji sta bila naša gosta Borko Kregar in Ernest Večko, ki sta skupaj prehodila številne romarske poti, med drugim tudi starodavno romarsko pot  Camino v Santiago de Compostela. Čeprav je Borko slep in ima Ernest poškodovano roko, sta zbrala pogum in se ob velikem zaupanju v Božjo previdnost lotila velikih romarskih podvigov.

VEČ ...|26. 11. 2023
Romarja

V tokratni oddaji sta bila naša gosta Borko Kregar in Ernest Večko, ki sta skupaj prehodila številne romarske poti, med drugim tudi starodavno romarsko pot  Camino v Santiago de Compostela. Čeprav je Borko slep in ima Ernest poškodovano roko, sta zbrala pogum in se ob velikem zaupanju v Božjo previdnost lotila velikih romarskih podvigov.

Damijana Medved

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 10. 2023
Digitalna dostopnost

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo govorili o digitalni oz. spletni dostopnosti. Naša gostja je bila Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, kjer že deset let izvajajo različne projekte z namenom izboljšanja spletne dostopnosti za ranljive skupine. Dejstvo je namreč, da snovalci še vedno preredko pomislijo, ali jih bodo lahko uporabljale tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti.

Digitalna dostopnost

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo govorili o digitalni oz. spletni dostopnosti. Naša gostja je bila Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, kjer že deset let izvajajo različne projekte z namenom izboljšanja spletne dostopnosti za ranljive skupine. Dejstvo je namreč, da snovalci še vedno preredko pomislijo, ali jih bodo lahko uporabljale tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti.

Vstani in hodi

Digitalna dostopnost

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo govorili o digitalni oz. spletni dostopnosti. Naša gostja je bila Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, kjer že deset let izvajajo različne projekte z namenom izboljšanja spletne dostopnosti za ranljive skupine. Dejstvo je namreč, da snovalci še vedno preredko pomislijo, ali jih bodo lahko uporabljale tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti.

VEČ ...|22. 10. 2023
Digitalna dostopnost

V tokratni oddaji Vstani in hodi smo govorili o digitalni oz. spletni dostopnosti. Naša gostja je bila Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, kjer že deset let izvajajo različne projekte z namenom izboljšanja spletne dostopnosti za ranljive skupine. Dejstvo je namreč, da snovalci še vedno preredko pomislijo, ali jih bodo lahko uporabljale tudi osebe z različnimi oblikami oviranosti.

Damijana Medved

Vstani in hodi

VEČ ...|24. 9. 2023
Duševno zdravje

V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.

Duševno zdravje

V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.

Vstani in hodi

Duševno zdravje

V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.

VEČ ...|24. 9. 2023
Duševno zdravje

V tokratni oddaji je bila naša gostja Andreja Štepec, ki dela kot vrstniška zagovornica pri slovenskem združenju za duševno zdravje Šent. Predstavila nam je svoje delo, delovanje Šenta in poudarila pomen skrbi za duševno zdravje, pri čemer je zelo pomembna dobro razvita socialna mreža, ki nam lahko v trenutkih preizkušenj nudi oporo in pomoč.

Damijana Medved

Vstani in hodi

VEČ ...|27. 8. 2023
Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

poplave paraplegiki invalidi Feliks Burgar pomoč

Vstani in hodi

Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

VEČ ...|27. 8. 2023
Poplave niso prizanesle niti najbolj preizkušanim

Poplave so v preteklih dneh za seboj pustile veliko posledic in pravo opustošenje. V oddaji Vstani in hodi smo predstavili, kako so se s poplavami soočili tisti, ki so zaradi invalidnosti že sicer zelo preizkušani.

Stanje nam je predstavil Dane Kastelic, predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je spregovoril tudi o delovanju same zveze in izzivih, s katerimi se paraplegiki soočajo že sicer. Slišali ste tudi zgodbo gospoda Feliksa Burgarja in ob tem toplo vabljeni, da pomagamo, da se bo gospod Feliks lahko do božiča vrnil v svoj dom.

Damijana Medved

poplave paraplegiki invalidi Feliks Burgar pomoč

Vstani in hodi

VEČ ...|23. 7. 2023
Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

vključujoča družba dostopnost informacij Zavod Risa branje ljudje z oviranostjo

Vstani in hodi

Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

VEČ ...|23. 7. 2023
Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

Damijana Medved

vključujoča družba dostopnost informacij Zavod Risa branje ljudje z oviranostjo

Vstani in hodi

VEČ ...|25. 6. 2023
Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

šport specialni športniki osebe z motnjo v duševnem razvoju Poletne svetovne igre Berlin 2023

Vstani in hodi

Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

VEČ ...|25. 6. 2023
Specialna olimpiada

V Berlinu od 17. do 25. junija potekajo Poletne svetovne igre, ki združujejo specialne športnike - športnike z motnjo v duševnem razvoju. Iger se udeležujejo tudi naši športniki. Pred njihovim odhodom, smo posneli pogovor s predsednico Specialne olimpiade Slovenije Suzano Bohorč.

Damijana Medved

šport specialni športniki osebe z motnjo v duševnem razvoju Poletne svetovne igre Berlin 2023

Vstani in hodi

Vstani in hodi – oddaja za invalide in njihove prijatelje prinaša izkušnje ljudi z različnimi invalidnostmi (gibalna oviranost, gluhost in naglušnost, slepota in slabovidnost, … ) ter tistih, ki se z njimi srečujejo in zanje pripravljajo najrazličnejše aktivnosti. Navdihujoče in spodbudno!!

Damijana Medved

Damijana Medved

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|20. 2. 2024
Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|20. 2. 2024
Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved: Mednarodni dan maternega jezika

Mladi premalo cenijo slovenščino, kar se odraža v rezultatih nacionalnih preverjanj znanja, kjer so bolj uspešni pri tujih jezikih kot pri materinščini. Spodbujanje branja v slovenščini je ključno za povezovanje med generacijami in ohranjanje jezika. Poleg tega je učenje jezika okolja pomembno za integracijo. Kljub večjezičnosti ne smemo zanemariti maternega jezika, ki je temeljna in izrazna spretnost.

Damijana Medved

komentarmednarodni dan maternega jezikaslovenščinauporaba jezikanacionalna preverjanja znanjabranjegeneracijeučenje jezikavečjezičnost

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Program zadnjega tedna

VEČ ...|26. 2. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2024
Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Jože Bartolj

kulturafilmDavid SipošMagdalena Gornikfilm Okronana

Spominjamo se

VEČ ...|26. 2. 2024
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 2. 2024
Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

s. Meta Potočnik

svetovni molitveni danPalestinakristjanke

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2024
Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjekarierapoklic