Vstani in hodi

VEČ ...|27. 4. 2025
Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

dostopnostenakovrednostinvalididostopni turizemZavod Brez ovir

Vstani in hodi

Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

VEČ ...|27. 4. 2025
Dostopnost za vse

Dostopnost za osebe z gibalnimi in drugimi senzornimi omejitvami je še vedno velik izziv, zlasti na področju starejših stavb. Lažji dostop lahko omogočimo z uporabo prenosnih klančin, prilagodljivih dvigal in drugih mobilnih pripomočkov. O tem, kakšno je stanje v Sloveniji in kateri so primeri dobre prakse, nam je v pogovoru zaupal Janez Antolinc, ki deluje v zavodu Brez ovir in podjetju Taktil pro.

Damijana Medved

dostopnostenakovrednostinvalididostopni turizemZavod Brez ovir

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 8. 2024
Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

gerotranscedencastarostdostopnoststarejšidolgoživost

Modrost v očeh

Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

VEČ ...|27. 8. 2024
Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

Damijana Medved

gerotranscedencastarostdostopnoststarejšidolgoživost

Vstani in hodi

VEČ ...|23. 7. 2023
Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

vključujoča družbadostopnost informacijZavod Risabranjeljudje z oviranostjo

Vstani in hodi

Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

VEČ ...|23. 7. 2023
Lahko branje

V tokratni oddaji več o lahkem branju, ki je prilagojeno sporočilo do take mere, da ga razumejo tudi ljudje z najrazličnejšimi oviranostmi; kot so ljudje z zmanjšano kognitivno sposobnostjo, ljudje po možganski kapi, … tudi tujci, ki ne govorijo slovenskega jezika, in so začasni uporabniki lahkega branja. Navsezadnje pa lahko prilagoditve v besedilu koristijo čisto vsem. Naša gostja v oddaji je bila Saša Lesjak, vodja Centra za komunikacijo in lahko branje v Zavodu Risa.

Damijana Medved

vključujoča družbadostopnost informacijZavod Risabranjeljudje z oviranostjo

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 4. 2023
Kdo je dober psihoterapevt?

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

Kdo je dober psihoterapevt?

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

duhovnostsvetovanjekriteriji dobrega psihoterapevtacentri za duševno zdravjedostopnost psihoterapije

Življenje išče pot

Kdo je dober psihoterapevt?

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

VEČ ...|28. 4. 2023
Kdo je dober psihoterapevt?

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Razmišljala je o o tem, kaj človeka naredi za dobrega psihoterapevta in kako bo potekal pilotni projekt za večjo dostopnost do teh storitev v Centrih za duševno zdravje.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjekriteriji dobrega psihoterapevtacentri za duševno zdravjedostopnost psihoterapije

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 4. 2023
Javna obravnava zakona o psihoterapiji

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Beseda je tekla o težavnem dostopu do psihoterapije in o predlogu zakona o ureditvi tega področja.

Javna obravnava zakona o psihoterapiji

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Beseda je tekla o težavnem dostopu do psihoterapije in o predlogu zakona o ureditvi tega področja.

nedostopnost psihoterapijezakon o psihoterapijicentri za duševno zdravjesvetovanje

Življenje išče pot

Javna obravnava zakona o psihoterapiji

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Beseda je tekla o težavnem dostopu do psihoterapije in o predlogu zakona o ureditvi tega področja.

VEČ ...|24. 4. 2023
Javna obravnava zakona o psihoterapiji

Naša gostja je bila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek iz Sektorja za duševno zdravje in demenco pri Ministrstvu za zdravje. Beseda je tekla o težavnem dostopu do psihoterapije in o predlogu zakona o ureditvi tega področja.

s. Meta Potočnik

nedostopnost psihoterapijezakon o psihoterapijicentri za duševno zdravjesvetovanje

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 2. 2023
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

invalidipravice invalidovvključujoča družbaenake možnostidostopnost

Vstani in hodi

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

VEČ ...|26. 2. 2023
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije

Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) je nevladna organizacija, ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni v Republiki Sloveniji. Zastopa interese prek 118.000 slovenskih invalidov. Delovanje sveta nam je predstavil strokovni sodelavec Primož Jeralič, ki je med drugim povedal, s katerimi projekti se trenutno ukvarjajo in katere so najbolj pereče teme, s katerimi se srečujejo invalidne osebe.

Damijana Medved

invalidipravice invalidovvključujoča družbaenake možnostidostopnost

Vstani in hodi

VEČ ...|23. 1. 2022
Dostopnost za vse

V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.

Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.

Dostopnost za vse

V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.

Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.

dostopnostprostorinvalidigluhislepi

Vstani in hodi

Dostopnost za vse

V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.

Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.

VEČ ...|23. 1. 2022
Dostopnost za vse

V januarski oddaji Vstani in hodi sm govorili o dostopnosti objektov v javni rabi za invalide; gibalno ovirane pa tudi slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne.

Več o tem sta povedali Nina Goršič iz Urbanističnega inštituta RS ter Mija Pungeršič, mentorica za gibalno ovirane osebe.

Damijana Medved

dostopnostprostorinvalidigluhislepi

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|30. 8. 2025
Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom Karlom Gržanom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.

Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom Karlom Gržanom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostšolaštudij

Svetovalnica

VEČ ...|2. 9. 2025
Šolsko leto v očeh učiteljev

V studiu se nam je pridružil Leon Krnel iz Društva katoliških pedagogov Slovenije. Slišali smo, kako so se na šolsko leto pripravljali učitelji in profesorji in kakšna so njihova pričakovanja do šolarjev, kakšna do staršev. Kako biti pedagog, ki prinaša upanje v ta svet? 

Šolsko leto v očeh učiteljev

V studiu se nam je pridružil Leon Krnel iz Društva katoliških pedagogov Slovenije. Slišali smo, kako so se na šolsko leto pripravljali učitelji in profesorji in kakšna so njihova pričakovanja do šolarjev, kakšna do staršev. Kako biti pedagog, ki prinaša upanje v ta svet? 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 9. 2025
Dr. Alenka Puhar o obrazih zgodovine, ki sevajo v sedanjost

V tokratno oddajo smo povabili publicistko, prevajalko in zgodovinarko Alenko Puhar. Odpirali smo nekatera zamolčana zgodovinska dejstva in razkrivali, kakšne so povezave z aktualnimi obrazi na medijskem in političnem prizorišču.  

Dr. Alenka Puhar o obrazih zgodovine, ki sevajo v sedanjost

V tokratno oddajo smo povabili publicistko, prevajalko in zgodovinarko Alenko Puhar. Odpirali smo nekatera zamolčana zgodovinska dejstva in razkrivali, kakšne so povezave z aktualnimi obrazi na medijskem in političnem prizorišču.  

Tanja Dominko

politika

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Od slike do besede

VEČ ...|2. 9. 2025
Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Mateja Subotičanec

poezija

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|2. 9. 2025
Žalovanje po samomoru otroka

Trenutek, ko se življenje ustavi - s temi besedami opisujejo svoje občutke starši, katerih otroci so naredili samomor. Preveva jih strašna praznika, občutek krivde, poraja se jim nešteto vprašanj. Kako jim na tej poti žalovanja pomaga trimesečni program za žalovanje po izgubi otroka zaradi samomora, ste slišali v oddaji Večer za zakonce in družine.

Žalovanje po samomoru otroka

Trenutek, ko se življenje ustavi - s temi besedami opisujejo svoje občutke starši, katerih otroci so naredili samomor. Preveva jih strašna praznika, občutek krivde, poraja se jim nešteto vprašanj. Kako jim na tej poti žalovanja pomaga trimesečni program za žalovanje po izgubi otroka zaradi samomora, ste slišali v oddaji Večer za zakonce in družine.

Marjana Debevec

samomorotrokzakoncidružinežalovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 9. 2025
Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Matjaž Merljak

družbarojakišport