Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja. 

Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

Tokrat sta bila naša pričevalca res izjemna, saj sta povedala, kako sta kot neverna spoznala Jezusa in to je spremenilo njuno življenje. Našla sta tudi pot v Katoliško cerkev, ki jo sprejemata kljub nekaterim njenim grehom in slabostim. In kaj so rekli njuni prijatelji? Kako danes gledata na svet in soljudi? 

V pred božični oddaji Srečanja so bile z nami štiri čudovite žene, ki vsaka na izviren način živi svojo temeljno poklicanost kot žena in mama. Poleg tega pa počnejo še veliko drugih stvari. Pogovarjale smo se ob knjigi Mama moli z otroki, francoske avtorice Claire de Feligonde. Z nami so bile novinarka in pisateljica Lucija Čakš, učiteljica in lektorica, predvsem pa mama Marta Novak, docentka na Katedri za pastoralno in oznanjevalno teologijo in še marsikaj drugega Iva Nežič Glavica, in pa kot zase pravi: Božja hči, žena, mama, sestra v Jezusu Petra Duhannoy. 

Življenje ovdovelih je precej skrito in neopaženo. Kdor te izkušnje nima, težko razume, kaj so doživeli in kako živijo naprej kljub bolečini, praznini in žalosti. Zato so toliko bolj dragocena pričevanja. Hvaležni smo Alenki in Teodorju za iskreno delitev izkušnje izgube, žalovanja in življenja za ljubljeno osebo na drugačen način. Vse to zmoreta v moči vere v večno življenje, kjer ne bo več solz, bolečine in smrti. 

Milena je po burnem otroštvu zaradi zasvojenosti in težav, ki jih je povzročal njen brat, tudi sama v mladosti zapadla v alkohol in droge. Ko se je po čudežu osvobodila, je nepričakovano zanosila. Strah je bil premočan in odločila se je za splav. Takole se spominja: Takrat se je zame začel pravi pekel. Padla sem v globoko depresijo, po nekaj ur sem gledala v eno samo točko. Sanjarila je, da se je takrat odločila drugače, vendar je odločitev za splav dokončna. Zavedla se je, da je postala krvnik lastnega otroka. O tem, kako je našla novo upanje in vero v to, da jo Bog ljubi, ste slišali v oddaji Srečanja.

Smrt je del našega življenja, a v naši družbi čisto preveč potisnjena v ozadje. S tem pa tudi žalujoči, ki so izgubili drago osebo. Tamara Tedesco Ljutić iz Slovenskega društva Hospic to ve iz lastne izkušnje izgube najstniške hčerke, ki je zbolela za rakom. Marjetica Stojanovič Verdinek pa je v prometni nesreči izgubila moža in sina. Za obema je dolg proces žalovanja, zdaj pa pri Slovenskem društvu Hospic pomagata drugim, da odžalujejo in začnejo novo življenje.