V mestu Čadca na Slovaškem, blizu meje s Poljsko in Češko, je bilo pred dnevi, 7. marca 2025, odprtje razstave Slov Slov Dimenzija. Pokroviteljstvo nad njo sta prevzela škof Žiline Tomaš Galis in upokojeni škof iz Kopra Jurij Bizjak, ki sta se tudi udeležila odprtja. Oba sta v nagovoru ob tem poudarila pomen krščanske kulture in zgodovine, ki že od časov svetih bratov Cirila in Metoda povezuje Slovence in Slovake. Razstavo je v Kysuckem muzeju svečano odprl naš veleposlanik na Slovaškem dr. Stanislav Raščan, v imenu organizatorjev jo je predstavila dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi. Razstavo je odlično gostila in dodatno obogatila z regionalnimi razstavnimi predmeti direktorica muzeja Helena Kotvasova, za pogostitev je poskrbel predsednik društva Slovencev in prijateljev Slovenije Slo Slo Borut Meršak. Pri organizaciji razstave je veliko pomagal tudi predsednik fundacije Drevo miru dr. Marek Sobola. K odprtju razstave je sodila tudi simbolična zasaditev spominske lipe, in sicer začasno v veliko posodo, ki pa jo bodo prenesli in posadili na glavni trg v mestu Čadca.
V mestu Čadca na Slovaškem, blizu meje s Poljsko in Češko, je bilo pred dnevi, 7. marca 2025, odprtje razstave Slov Slov Dimenzija. Pokroviteljstvo nad njo sta prevzela škof Žiline Tomaš Galis in upokojeni škof iz Kopra Jurij Bizjak, ki sta se tudi udeležila odprtja. Oba sta v nagovoru ob tem poudarila pomen krščanske kulture in zgodovine, ki že od časov svetih bratov Cirila in Metoda povezuje Slovence in Slovake. Razstavo je v Kysuckem muzeju svečano odprl naš veleposlanik na Slovaškem dr. Stanislav Raščan, v imenu organizatorjev jo je predstavila dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi. Razstavo je odlično gostila in dodatno obogatila z regionalnimi razstavnimi predmeti direktorica muzeja Helena Kotvasova, za pogostitev je poskrbel predsednik društva Slovencev in prijateljev Slovenije Slo Slo Borut Meršak. Pri organizaciji razstave je veliko pomagal tudi predsednik fundacije Drevo miru dr. Marek Sobola. K odprtju razstave je sodila tudi simbolična zasaditev spominske lipe, in sicer začasno v veliko posodo, ki pa jo bodo prenesli in posadili na glavni trg v mestu Čadca.
V mestu Čadca na Slovaškem, blizu meje s Poljsko in Češko, je bilo pred dnevi, 7. marca 2025, odprtje razstave Slov Slov Dimenzija. Pokroviteljstvo nad njo sta prevzela škof Žiline Tomaš Galis in upokojeni škof iz Kopra Jurij Bizjak, ki sta se tudi udeležila odprtja. Oba sta v nagovoru ob tem poudarila pomen krščanske kulture in zgodovine, ki že od časov svetih bratov Cirila in Metoda povezuje Slovence in Slovake. Razstavo je v Kysuckem muzeju svečano odprl naš veleposlanik na Slovaškem dr. Stanislav Raščan, v imenu organizatorjev jo je predstavila dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi. Razstavo je odlično gostila in dodatno obogatila z regionalnimi razstavnimi predmeti direktorica muzeja Helena Kotvasova, za pogostitev je poskrbel predsednik društva Slovencev in prijateljev Slovenije Slo Slo Borut Meršak. Pri organizaciji razstave je veliko pomagal tudi predsednik fundacije Drevo miru dr. Marek Sobola. K odprtju razstave je sodila tudi simbolična zasaditev spominske lipe, in sicer začasno v veliko posodo, ki pa jo bodo prenesli in posadili na glavni trg v mestu Čadca.
Slovencem po svetu in domovini
V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver.
Slovencem po svetu in domovini
V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver.
Slovencem po svetu in domovini
O praznovanju velike noč med rojaki v Buenos Airesu, na Švedskem in Bavarskem so nam več slovenski duhovniki: Franci Cukjati, Zvonko Podvinski in Izidor Pečovnik Dori. Povedali so tudi svoje spomine na papeža Frančiška. Napovedali smo tudi slavnostno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti, ki jo pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu.
Slovencem po svetu in domovini
O praznovanju velike noč med rojaki v Buenos Airesu, na Švedskem in Bavarskem so nam več slovenski duhovniki: Franci Cukjati, Zvonko Podvinski in Izidor Pečovnik Dori. Povedali so tudi svoje spomine na papeža Frančiška. Napovedali smo tudi slavnostno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti, ki jo pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu.
Slovencem po svetu in domovini
Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.
Slovencem po svetu in domovini
Vsa Argentina žaluje za rojakom papežem Frančiškom, veliko je v teh dneh svetih maš za njegov pokoj. Pri taki so se zbrali tudi naši rojaki v Buenos Airesu, nam je povedal delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati. V torek je bila sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Prišlo je približno 60 rojakov. Somaševala sta še Robert Brest in Janez Cukjati. Franci Cukjati je še povedal, da se je z nadškofom in kardinalom Bergoglijem redno srečeval v Buenos Airesu. Tudi rojaki v Argentini zdaj molijo k Svetemu Duhu za novega papeža.
Slovencem po svetu in domovini
Lepo in doživeto veliko noč praznujejo tudi rojaki v Hamiltonu v Kanadi, ki se združujejo v župniji sv. Gregorija Velikega. Župnik, salezijanec Drago Gačnik vsako leto poskrbi za duhovno obnovo. V sredo v velikem tednu je za spoved prišel g. Valant iz Toronta. Vsak petek so imeli tudi križev pot, v petek pred cvetno nedeljo so ga uprizorili z igralci.
Slovencem po svetu in domovini
Lepo in doživeto veliko noč praznujejo tudi rojaki v Hamiltonu v Kanadi, ki se združujejo v župniji sv. Gregorija Velikega. Župnik, salezijanec Drago Gačnik vsako leto poskrbi za duhovno obnovo. V sredo v velikem tednu je za spoved prišel g. Valant iz Toronta. Vsak petek so imeli tudi križev pot, v petek pred cvetno nedeljo so ga uprizorili z igralci.
Slovencem po svetu in domovini
Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.
Slovencem po svetu in domovini
Kako veliko noč v objemu jesenskega časa praznujejo rojaki v Avstraliji? Kot vsako leto, le da nas je bilo nekoliko manj, je za naš radio povedal frančiškan, p. Simon Peter Berlec, ki vodi slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda v Melbournu. In kaj je bil ključni poudarek v času priprave na največji krščanski praznik? V postnem času so bili rojaki povabljeni, da naredijo sestanek sami s seboj, da bi videli, kaj lahko v času starosti naredijo dobrega in lepšega. Za cvetno nedeljo so pripravljali butarice, pripravili so tudi jedi za žegen, mnogi so premagali dolge razdalje, da so prišli k slovenskim bogoslužjem.
Slovencem po svetu in domovini
Velikonočni prazniki so bili letos lepi in bogati, s tem pa tudi naša priprava, saj smo v svetem letu, nam je o velikonočnem praznovanju pri rojakih na vzhodu Francije povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. V prostorih slovenske misije so za celotno dekanijo izpeljali posebno postno pripravo. V kapeli so imeli predavanja in sveto mašo. Ena od predavateljic je bila tudi slovenska rojakinja Kristina Hero Žitnik, ki je govorila o kruhu, slovenskem izseljenstvu in evharistiji. Jože Kamin je ob praznikih obiskal tudi starejše, bolne in onemogle rojake.
Slovencem po svetu in domovini
Velikonočni prazniki so bili letos lepi in bogati, s tem pa tudi naša priprava, saj smo v svetem letu, nam je o velikonočnem praznovanju pri rojakih na vzhodu Francije povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. V prostorih slovenske misije so za celotno dekanijo izpeljali posebno postno pripravo. V kapeli so imeli predavanja in sveto mašo. Ena od predavateljic je bila tudi slovenska rojakinja Kristina Hero Žitnik, ki je govorila o kruhu, slovenskem izseljenstvu in evharistiji. Jože Kamin je ob praznikih obiskal tudi starejše, bolne in onemogle rojake.
Slovencem po svetu in domovini
Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi.
Slovencem po svetu in domovini
Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem.
Za življenje
Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Kmetijska oddaja
Pred kratkim smo posneli osmo epizodo Podkasta RAST, v kateri smo predstavili izjemno uspešen zgled iz Belgije. Gre za sistem strokovne pomoči kmetijam, ki so se znašle v stiski, ki se že 20 let razvija in raste, predvsem pa odlično pomaga tamkajšnjim kmetom. Predstavila nam ga je gospa Emeline Sauvage iz Belgije, ki dela kot svetovalka v podjetju Agricall in ima bogate izkušnje s pomočjo in podporo kmetom na interdisciplinaren način. V današnji nedeljski oddaji ste najprej lahko prisluhnili pogovoru, ki ga je pripravila Darja Ovsenik iz Zavoda RAST, v drugem delu pa smo povedano podčrtali še v pogovoru z mag. Tatjano ČOP urednico pri Kmetijski založbi, ki bo pokomentirala izkušnje iz Belgije in jih poskušala postaviti tudi v našo slovensko perspektivo...
Naš gost
Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa, je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati.
Svetovalnica
Kaj mora vsak od nas vedeti o vedenju divjih živali, če jih srečamo ob cesti ali če naletimo nanje v gozdu, ko se sprehajamo s psom? Kdaj smo lahko ogroženi? Kaj je to lovstvo in kakšna je njegova naravovarstvena in prosvetljenska vloga? Z nami je bil Gregor Bolčina iz Lovske zveze Slovenije.
Duhovna misel
Jata golobov si je izbrala za domovanje cerkveno podstrešje. Po porokah je bilo pred cerkvijo polno riža, ki so ga golobi veselo ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.