Svetovni slovenski kongres SSK vabi na predstavitev knjige Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji, ki bo potekala ta petek v njegovih prostorih v Ljubljani. Predgovor je napisal podpredsednik SSK za čezmorske dežele, dr. Štefan Bogdan Šalej iz Brazilije, ki bo na predstavitvi tudi navzoč. Urednik prof. dr. Matjaž Klemenčič se bo pogovarjal z avtorico knjige dr. Nežo Hlebanja. Slednja je za to tematiko prejela nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Neža Hlebanja je še ugotovila, da so nekdaj veliko vlogo v Braziliji imeli slovenski duhovniki, dandanes pa se tamkajšnji Slovenci zelo povezujejo na gospodarskem in kulturnem področju. 

Pisatelj, dramaturg in prevajalec Alojz Rebula je do upokojitve poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu, v svojih delih pa se je ukvarjal predvsem z življenjem Slovencev kot narodne manjšine in z našo nacionalno problematiko, ki je povezana z moralno. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva v Šempolaju pri Nabrežini pri Trstu. Zato so društva in ustanove, ki so včlanjene v Slovensko prosveto v Trstu, pripravili niz prireditev V Rebulovem vetru. Na njih so osvetlili Rebulovo življenje in literarno ustvarjanje, narodnostne in teološke misli in zavezanost demokratičnim vrednotam. Društvo slovenskih izobražencev in založba Mladika sta zdaj izdala zbornik esejev z naslovom V Rebulovem vetru, ki ga je uredil Ivo Jevnikar in bo danes ob 20.30 premierno predstavljen v Peterlinovi dvorani v Trstu. Za zbornik so svoja besedila prispevali ugledni avtorji: Miroslav Košuta, Milček Komelj, Marija Pirjevec, Aleš Maver,  Alenka Puhar, Igor Grdina, Ignacija Fridl Jarc, Barbara Zlobec in Božo Rustja. Mladika je v jubilejnem letu posvetila pisatelju vrsto krajših zapisov že v 7. številki svoje revije, v pripravi pa je še izdaja romana Zeleno izgnanstvo v italijanskem prevodu.

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sta 46. Tischlerjevo nagrado podelila Francu Kattnigu za njegovo „življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem“. Nagrajenec, ki je 7. januarja dopolnil 80 let, se zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti slovesnosti v Tischlerjevi dvorani.  V oddaji ste lahko slišali, kaj so na prireditvi povedali predsednik Narodnega sveta Valentin Inzko, podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik in Hanzi Filipič, glavni urednik Mohorjeve založbe Celovec.

Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je nedavno ustanovila gospodarsko združenje Rast. Kot je za STA povedala predsednica zveze Barbara Antolić Vupora, so se za ta korak odločili, ker hočejo pomagati pripadnikom slovenske skupnosti na Hrvaškem na podoben način, kot to počnejo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. V manjšinskem življenju so poleg kulturnih društev tudi šole, vrtci, knjižnice in športne organizacije pa tudi gospodarske ustanove. V slovenskih kulturnih društvih na Hrvaškem je po navedbah Barbare Antolić Vupora dejavna manj kot tretjina rojakov, v glavnem so to starejši. Z novim združenjem želi zveza pristopiti tudi do tistih, ki trenutno niso dejavni, so pa zelo veliki potencial za pomoč in razvoj manjšine. Na Hrvaškem poleg novega združenja Rast, ki ima sedež v Varaždinu, deluje tudi SLO CRO Poslovni klub, ki se je pred časom preimenoval v Slovensko-hrvaško gospodarsko zbornico.

Na 53. Novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja so najzaslužnejšim za ohranjanje slovenske identitete na tem delu slovenskega kulturnega prostora podelili Gujonova priznanja. Prejeli so jih Sandro Quaglia za aktivno udejstvovanje na vseh ravneh ohranjanja slovenstva in slovenske kulture v Reziji, obnovo Plocave hiše in predstavljanje zgodovine in običajev Rezijanov širši javnosti. Alma Hlede Prešeren ga je prejela za življenjsko delo na področju poučevanja slovenskega jezika, glasbe v slovenščini v Kanalski dolini ter vsesplošno angažiranje na kulturnem področju in skrb za spoznavanje lepot matične domovine. Tretja prejemnica na slovesnosti v Bovcu pa je bila Nataša Gliha Komac. Priznanje je prejela za bogat doprinos k ohranjanju in razvoju slovenskega jezika v zamejstvu, točneje v Kanalski dolini, avtorstvu pomembnih knjig, znanstvenih monografij ter raziskav in povezovanje Slovencev matične domovine in zamejstva. 

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju. 

V Celovcu je že vse pripravljeno za nocojšnjo podelitev Tischlerjeve nagrade, ki jo bo za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem prejel Franc Kattnig. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pa prireja nocoj tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani. Tokratna tematika je slovensko odkrivanje starega Egipta. Govorila bosta arheolog dr. Tomislav Kajfež in umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Kamin Kajfež, večer bo uvedel prof. Jernej Šček. V Zagrebu pa so danes ob Svetovnem rokometnem prvenstvu odprli slovensko-hrvaško poslovno središče, ki sta ga pripravila Rokometna zveza Slovenije in Rokometna zveza Hrvaške. Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar bosta jutri po napovedih sodelovala na okrogli mizi na temo Vloga slovenskih in hrvaških pripadnikov manjšin v mednarodnem gospodarskem in športnem sodelovanju.