Is podcast Černetova in Tischlerjeva nagrada Is podcast
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Matjaž Merljak

VEČ ...|17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 12. 2024
95 let Slovenskega doma Zagreb

Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić. Darko Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili, je po poročanju STA dejal Darko Šonc, ki je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za 95 let Slovenskega doma Zagreb. 

95 let Slovenskega doma Zagreb

Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić. Darko Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili, je po poročanju STA dejal Darko Šonc, ki je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za 95 let Slovenskega doma Zagreb. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

95 let Slovenskega doma Zagreb

Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić. Darko Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili, je po poročanju STA dejal Darko Šonc, ki je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za 95 let Slovenskega doma Zagreb. 

VEČ ...|16. 12. 2024
95 let Slovenskega doma Zagreb

Slovenski dom Zagreb, ki letos praznuje 95 let obstoja, je eno od najstarejših slovenskih društev zunaj domovine. Visoko obletnico je obeležilo s slovesnostjo v Zagrebu, ki so se je med drugim udeležili slovenski veleposlanik na Hrvaškem Gašper Dovžan, Rudi Merljak z urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter predstavnik slovenske manjšine v hrvaškem saboru Armin Hodžić. Darko Šonc, ki je predsednik društva že vse od leta 1994, je na slovesnosti poudaril, da biti Slovenec ni prostočasna dejavnost niti odločitev. Biti Slovenec je zavest, biti Slovenec je spomin na naše prednike, na deželo, iz katere so prišli. Je temeljni del naše samobitnosti, ki nas dela posebne in samosvoje v kulturnem okolju, ki smo ga vzeli za svojega in ga ravno s svojim slovenskim soustvarjali in bogatili, je po poročanju STA dejal Darko Šonc, ki je na slovesnosti prejel tudi priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za 95 let Slovenskega doma Zagreb. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 12. 2024
Pomen SKA z ohranjanje slovenstva

V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12]. 

Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3), 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_08_18_ska70_simpozij2.mp3), 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_09_22_ska70_simpozij3.mp3), o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu 10. Novembra 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_11_10.mp3). 

Pomen SKA z ohranjanje slovenstva

V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12]. 

Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3), 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_08_18_ska70_simpozij2.mp3), 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_09_22_ska70_simpozij3.mp3), o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu 10. Novembra 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_11_10.mp3). 

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Pomen SKA z ohranjanje slovenstva

V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12]. 

Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3), 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_08_18_ska70_simpozij2.mp3), 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_09_22_ska70_simpozij3.mp3), o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu 10. Novembra 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_11_10.mp3). 

VEČ ...|15. 12. 2024
Pomen SKA z ohranjanje slovenstva

V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12]. 

Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_06_30_70_let_SKA), 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_07_21_ska70_simpozij1.mp3), 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_08_18_ska70_simpozij2.mp3), 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_09_22_ska70_simpozij3.mp3), o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu 10. Novembra 2024 (https://avdio.ognjisce.si/share/sl_2024_11_10.mp3). 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 12. 2024
Odprta vrata v Špetru, Golob v Števerjanu

Dvojezična šola Pavla Petričiča v Špetru v Beneški Sloveniji pred prihajajočim šolskim letom 2025/26 pripravlja dan odprtih vrat za starše, ki razmišljajo, da bi se njihovi otroci šolali v slovenščini in italijanščini. Dan odprtih vrat za vrtec, osnovno in srednjo šolo bo jutri, v petek, 13. decembra, od 17. ure naprej. V mesecu januarju pa bodo starši omenjene tri stopnje izobraževanja lahko obiskali med poukom. Zdaj pa še na Goriško. Akademija Mirko Špacapan pripravlja večer Izviri naše istovetnosti - dobre prakse za zaveden in zavesten družbeni vsakdan. O mladih, vrednotah in Cerkvi bo skupina mladih iz zamejstva od Benečije do Trsta in Gorice, Koroške in Argentine spraševala župnika iz Grosupljega Martina Goloba. Nocoj ob 20h v Sedejevem domu v Števerjanu. Večer bo vodil Martin Čotar. 

Odprta vrata v Špetru, Golob v Števerjanu

Dvojezična šola Pavla Petričiča v Špetru v Beneški Sloveniji pred prihajajočim šolskim letom 2025/26 pripravlja dan odprtih vrat za starše, ki razmišljajo, da bi se njihovi otroci šolali v slovenščini in italijanščini. Dan odprtih vrat za vrtec, osnovno in srednjo šolo bo jutri, v petek, 13. decembra, od 17. ure naprej. V mesecu januarju pa bodo starši omenjene tri stopnje izobraževanja lahko obiskali med poukom. Zdaj pa še na Goriško. Akademija Mirko Špacapan pripravlja večer Izviri naše istovetnosti - dobre prakse za zaveden in zavesten družbeni vsakdan. O mladih, vrednotah in Cerkvi bo skupina mladih iz zamejstva od Benečije do Trsta in Gorice, Koroške in Argentine spraševala župnika iz Grosupljega Martina Goloba. Nocoj ob 20h v Sedejevem domu v Števerjanu. Večer bo vodil Martin Čotar. 

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Odprta vrata v Špetru, Golob v Števerjanu

Dvojezična šola Pavla Petričiča v Špetru v Beneški Sloveniji pred prihajajočim šolskim letom 2025/26 pripravlja dan odprtih vrat za starše, ki razmišljajo, da bi se njihovi otroci šolali v slovenščini in italijanščini. Dan odprtih vrat za vrtec, osnovno in srednjo šolo bo jutri, v petek, 13. decembra, od 17. ure naprej. V mesecu januarju pa bodo starši omenjene tri stopnje izobraževanja lahko obiskali med poukom. Zdaj pa še na Goriško. Akademija Mirko Špacapan pripravlja večer Izviri naše istovetnosti - dobre prakse za zaveden in zavesten družbeni vsakdan. O mladih, vrednotah in Cerkvi bo skupina mladih iz zamejstva od Benečije do Trsta in Gorice, Koroške in Argentine spraševala župnika iz Grosupljega Martina Goloba. Nocoj ob 20h v Sedejevem domu v Števerjanu. Večer bo vodil Martin Čotar. 

VEČ ...|12. 12. 2024
Odprta vrata v Špetru, Golob v Števerjanu

Dvojezična šola Pavla Petričiča v Špetru v Beneški Sloveniji pred prihajajočim šolskim letom 2025/26 pripravlja dan odprtih vrat za starše, ki razmišljajo, da bi se njihovi otroci šolali v slovenščini in italijanščini. Dan odprtih vrat za vrtec, osnovno in srednjo šolo bo jutri, v petek, 13. decembra, od 17. ure naprej. V mesecu januarju pa bodo starši omenjene tri stopnje izobraževanja lahko obiskali med poukom. Zdaj pa še na Goriško. Akademija Mirko Špacapan pripravlja večer Izviri naše istovetnosti - dobre prakse za zaveden in zavesten družbeni vsakdan. O mladih, vrednotah in Cerkvi bo skupina mladih iz zamejstva od Benečije do Trsta in Gorice, Koroške in Argentine spraševala župnika iz Grosupljega Martina Goloba. Nocoj ob 20h v Sedejevem domu v Števerjanu. Večer bo vodil Martin Čotar. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 12. 2024
Priporočili glede manjšine v Avstriji

Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.

Priporočili glede manjšine v Avstriji

Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Priporočili glede manjšine v Avstriji

Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.

VEČ ...|11. 12. 2024
Priporočili glede manjšine v Avstriji

Slovenija naj Avstrijo še naprej opozarja na dosledno izvrševanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe, ki določa obveznosti do slovenske manjšine. Slovenski državni zbor pa naj sprejme deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. To sta priporočili, ki ju je na včerajšnji seji sprejela državnozborska komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri obravnavi položaja se je seznanila z informacijami pristojnega ministrstva in vladnega urada. Državna sekretarka na uradu Vesna Humar je med odprtimi vprašanji omenila dvojezično sodstvo in dvojezično šolstvo. Po poročanju STA je Marko Oraže iz Narodnega sveta koroških Slovencev povedal, da imajo rojaki občutek, da se Avstrijci na uradniški ravni zavedajo potreb narodnih skupnosti, a se zadeve prelagajo z zvezne na deželno raven in ni prave volje. Spomnil je na zadnji vladni program, ki je bil zelo naklonjen slovenski skupnosti, a je bilo uresničenega le malo. Dejal je še, da so predstavniki slovenske manjšine aktivno sodelovali s predlogi za program nove vlade, ki je še v pripravi.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 12. 2024
Razstavi v Celovcu in Ljubljani

V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu so danes odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo politika ter šolnika dr. Joška Tischlerja, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem močno zaznamoval koroško družbeno dogajanje in velja za »očeta Slovenske gimnazije«, med letoma 1957 in 1967 je bil namreč njen ustanovni ravnatelj. Razstava bo na ogled do 23. januarja. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa so v tem popoldnevu odprli razstavo vizualnega umetnika, teoretika in umetnostnega zgodovinarja s Tržaškega Ivana Žerjala. Ob tem so predstavili knjigozvočnice Besede ne ubogajo več. Dvojezična knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, ponuja pesmi slovenskih avtoric v Italiji - med drugim Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Zore Tavčar - v izvirniku in italijanščini, na priloženi zgoščenki so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je uglasbila čelistka Andrejka Možina.

Razstavi v Celovcu in Ljubljani

V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu so danes odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo politika ter šolnika dr. Joška Tischlerja, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem močno zaznamoval koroško družbeno dogajanje in velja za »očeta Slovenske gimnazije«, med letoma 1957 in 1967 je bil namreč njen ustanovni ravnatelj. Razstava bo na ogled do 23. januarja. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa so v tem popoldnevu odprli razstavo vizualnega umetnika, teoretika in umetnostnega zgodovinarja s Tržaškega Ivana Žerjala. Ob tem so predstavili knjigozvočnice Besede ne ubogajo več. Dvojezična knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, ponuja pesmi slovenskih avtoric v Italiji - med drugim Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Zore Tavčar - v izvirniku in italijanščini, na priloženi zgoščenki so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je uglasbila čelistka Andrejka Možina.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Razstavi v Celovcu in Ljubljani

V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu so danes odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo politika ter šolnika dr. Joška Tischlerja, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem močno zaznamoval koroško družbeno dogajanje in velja za »očeta Slovenske gimnazije«, med letoma 1957 in 1967 je bil namreč njen ustanovni ravnatelj. Razstava bo na ogled do 23. januarja. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa so v tem popoldnevu odprli razstavo vizualnega umetnika, teoretika in umetnostnega zgodovinarja s Tržaškega Ivana Žerjala. Ob tem so predstavili knjigozvočnice Besede ne ubogajo več. Dvojezična knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, ponuja pesmi slovenskih avtoric v Italiji - med drugim Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Zore Tavčar - v izvirniku in italijanščini, na priloženi zgoščenki so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je uglasbila čelistka Andrejka Možina.

VEČ ...|10. 12. 2024
Razstavi v Celovcu in Ljubljani

V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu so danes odprli razstavo, ki predstavlja življenje in delo politika ter šolnika dr. Joška Tischlerja, ki je s svojim dolgoletnim delovanjem močno zaznamoval koroško družbeno dogajanje in velja za »očeta Slovenske gimnazije«, med letoma 1957 in 1967 je bil namreč njen ustanovni ravnatelj. Razstava bo na ogled do 23. januarja. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani pa so v tem popoldnevu odprli razstavo vizualnega umetnika, teoretika in umetnostnega zgodovinarja s Tržaškega Ivana Žerjala. Ob tem so predstavili knjigozvočnice Besede ne ubogajo več. Dvojezična knjiga, ki je izšla pri tržaški založbi Mladika, ponuja pesmi slovenskih avtoric v Italiji - med drugim Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Zore Tavčar - v izvirniku in italijanščini, na priloženi zgoščenki so posnetki uglasbenih pesmi, ki jih je uglasbila čelistka Andrejka Možina.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 12. 2024
70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

VEČ ...|9. 12. 2024
70 let Marije Pomagaj v Torontu

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 12. 2024
Zaživela je Zamejska športna koordinacija

To sredo, 4. decembra 2024, na god svete Barbare, so v Ljubljani predstavili dosežke slovenski zamejskih športnikov v iztekajočem se letu, nato pa še podpisali ustanovno listino Zamejske športne koordinacije Zaško, skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez. Ta bo povezala slovenske zamejske športne organizacije v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, saj imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodnosti. Njihov obstoj pa ni samoumeven, je bilo med drugim slišati. Zamejska športna koordinacija bo igrala pomembno vlogo pri njihovem medsebojnem povezovanju in sodelovanju s slovenskimi športnimi institucijami. Podpisniki so dejali, da je to zaveza vseh, da bodo delali v skupno dobro za šport, s posebno pozornostjo do tistih, ki žive izven meja naše države. Listino so podpisali: ministra Matjaž Han in Matej Arčon in predsednik OKS-ZŠZ Franjo Bobinac in Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji, Barbara Antolić Vupora, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Andreja Kovacz, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. 

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl. V Dachau pri Münchnu je prejšnji konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Te in druge novice v oddaji ... 

Zaživela je Zamejska športna koordinacija

To sredo, 4. decembra 2024, na god svete Barbare, so v Ljubljani predstavili dosežke slovenski zamejskih športnikov v iztekajočem se letu, nato pa še podpisali ustanovno listino Zamejske športne koordinacije Zaško, skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez. Ta bo povezala slovenske zamejske športne organizacije v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, saj imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodnosti. Njihov obstoj pa ni samoumeven, je bilo med drugim slišati. Zamejska športna koordinacija bo igrala pomembno vlogo pri njihovem medsebojnem povezovanju in sodelovanju s slovenskimi športnimi institucijami. Podpisniki so dejali, da je to zaveza vseh, da bodo delali v skupno dobro za šport, s posebno pozornostjo do tistih, ki žive izven meja naše države. Listino so podpisali: ministra Matjaž Han in Matej Arčon in predsednik OKS-ZŠZ Franjo Bobinac in Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji, Barbara Antolić Vupora, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Andreja Kovacz, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. 

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl. V Dachau pri Münchnu je prejšnji konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Te in druge novice v oddaji ... 

družba rojaki šport kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Zaživela je Zamejska športna koordinacija

To sredo, 4. decembra 2024, na god svete Barbare, so v Ljubljani predstavili dosežke slovenski zamejskih športnikov v iztekajočem se letu, nato pa še podpisali ustanovno listino Zamejske športne koordinacije Zaško, skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez. Ta bo povezala slovenske zamejske športne organizacije v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, saj imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodnosti. Njihov obstoj pa ni samoumeven, je bilo med drugim slišati. Zamejska športna koordinacija bo igrala pomembno vlogo pri njihovem medsebojnem povezovanju in sodelovanju s slovenskimi športnimi institucijami. Podpisniki so dejali, da je to zaveza vseh, da bodo delali v skupno dobro za šport, s posebno pozornostjo do tistih, ki žive izven meja naše države. Listino so podpisali: ministra Matjaž Han in Matej Arčon in predsednik OKS-ZŠZ Franjo Bobinac in Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji, Barbara Antolić Vupora, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Andreja Kovacz, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. 

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl. V Dachau pri Münchnu je prejšnji konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Te in druge novice v oddaji ... 

VEČ ...|8. 12. 2024
Zaživela je Zamejska športna koordinacija

To sredo, 4. decembra 2024, na god svete Barbare, so v Ljubljani predstavili dosežke slovenski zamejskih športnikov v iztekajočem se letu, nato pa še podpisali ustanovno listino Zamejske športne koordinacije Zaško, skupnega projekta ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in olimpijskega komiteja-Združenja športnih zvez. Ta bo povezala slovenske zamejske športne organizacije v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem, saj imajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika, kulture in narodnosti. Njihov obstoj pa ni samoumeven, je bilo med drugim slišati. Zamejska športna koordinacija bo igrala pomembno vlogo pri njihovem medsebojnem povezovanju in sodelovanju s slovenskimi športnimi institucijami. Podpisniki so dejali, da je to zaveza vseh, da bodo delali v skupno dobro za šport, s posebno pozornostjo do tistih, ki žive izven meja naše države. Listino so podpisali: ministra Matjaž Han in Matej Arčon in predsednik OKS-ZŠZ Franjo Bobinac in Marijan Velik, predsednik Slovenske športne zveze v Avstriji, Barbara Antolić Vupora, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Andreja Kovacz, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. 

V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo naših izseljencev in zdomcev, na prvo adventno nedeljo umestil novega župnika. To je postal Gregor Šemrl. V Dachau pri Münchnu je prejšnji konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Te in druge novice v oddaji ... 

Matjaž Merljak

družba rojaki šport kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 12. 2024
Kmetijstvo je varuh okolja in narave!?

V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.

Kmetijstvo je varuh okolja in narave!?

V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Pogovor o

VEČ ...|11. 12. 2024
Pogovor s predsednikom NSi mag. Matejem Toninom

Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo. 

Pogovor s predsednikom NSi mag. Matejem Toninom

Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ...|17. 12. 2024
Zasidran v veri

»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.

Zasidran v veri

»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.

Tadej Sadar

veraosamljenostodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|13. 12. 2024
Čas za zdravo pamet

… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …

Čas za zdravo pamet

… Nadeli smo si masko vsesprejemanja, da bi s tem pridobili – svobodo?! In smo se zaradi te čudne maškarade znašli v kaosu vrednot, v katerem nihče ne ve, kaj je prav in kaj narobe, kaj se sme in česa ne, kdo je, kaj bi moral biti, kaj je ljubezen in kaj sovraštvo, kaj je svoboda in kje so naše meje …

Marko Rijavec

svobotapristnostzdrava pamet

Naš gost

VEČ ...|14. 12. 2024
Jasličar Drago Kozinc

Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.

Jasličar Drago Kozinc

Na predvečer 3. adventne nedelje je bil z nami aktivni član Društva jasličarjev Slovenije, sicer oče, pisec, mizar in še kaj Drago Kozinc iz Radeč. Z njim se bomo pogovarjali med drugim tudi o jaslicah, ki so od leta 2021 vpisane v register nesnovne kulturne dediščine pri UNECSU. Duhovno ga je sicer oblikovalo gibanje Pot, ki ga je ustanovil duhovnik Vinko Kobal. Poleg postavljanja jaslic v domači župniji Drago Kozinc skrbi tudi za postavitve jaslic na osrednjih slovenskih »razstavah« Društva jasličarjev in že dvajset let tudi v Jurkloštru, kjer so letošnjo jaslično razstavo odprli 8. decembra.

Jože Bartolj

spominživljenjeDrago KozincDruštvo jasličarjev SlovenijejasliceGibanje potVinko Kobal

Spominjamo se

VEČ ...|18. 12. 2024
Spominjamo se dne 18. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 12. 2024
Kdaj bo v Sloveniji zaščita volka znižana?

Potem ko je Sekretariat bernske konvencije v začetku decembra podprl predlog za spremembo varstvenega statusa volka iz strogo zaščitenega v zaščitenega in bo ta sprememba državam članicam omogočala upravljanje s populacijo volka, se kot kaže v Sloveniji zadeve zapletajo …

Kdaj bo v Sloveniji zaščita volka znižana?

Potem ko je Sekretariat bernske konvencije v začetku decembra podprl predlog za spremembo varstvenega statusa volka iz strogo zaščitenega v zaščitenega in bo ta sprememba državam članicam omogočala upravljanje s populacijo volka, se kot kaže v Sloveniji zadeve zapletajo …

Robert Božič

volkbernska konvencijahabitatna direktiva

Rožni venec

VEČ ...|18. 12. 2024
Častitljivi del dne 18. 12.

Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Častitljivi del dne 18. 12.

Molitev je vodil vojaški vikar Matej Jakopič.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|18. 12. 2024
Sv. Vunibald

Takole na začetku sem ti hotel reči, da te ne poznam, da še nisem slišal zate in, priznam, hotel sem se nekoliko ponorčevati iz tvojega imena, ki zveni bolj …

Sv. Vunibald

Takole na začetku sem ti hotel reči, da te ne poznam, da še nisem slišal zate in, priznam, hotel sem se nekoliko ponorčevati iz tvojega imena, ki zveni bolj …

Gregor Čušin

duhovnostspomin