Is podcast
Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro.
Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro.
Praznični utrip med rojaki v Avstraliji, Združenih državah Amerike in Nemčije so nam predstavili slovenski duhovniki p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu in Aleš Kalamar iz Stuttgarta. Slišali ste o odprtju razstave »Soočanja« Zorke Weiss-L., ki je v Galeriji Družina na ogled v okviru 21. Koroških kulturnih dni v Ljubljani ter povabili na prihajajoči koncert in igro.
Slovencem po svetu in domovini
Najstarejša slovenska revija v svetu je pred dnevi praznovala 90-letnico neprekinjenega izhajanja. O Duhovnem življenju smo se na začetku pogovarjali z urednikom Tonetom Mizeritom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je na ogled razstava slovenskih ilustratork iz zamejstva Katerine Kalc in Dunje Jogan z naslovom V svetu domišljije [več od 15:57naprej]. Mohorjeva iz Celovca je s partnerjema iz Gorenjske pripravila nov projetk Lingua. Več nam je povedal direktor dr. Karl Hren [od 25:47]. Ob koncu oddaje pa še o življenju Slovencev v Kanadi [od 35:00 naprej] - prispevek Marjana Kolariča z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.
Slovencem po svetu in domovini
Najstarejša slovenska revija v svetu je pred dnevi praznovala 90-letnico neprekinjenega izhajanja. O Duhovnem življenju smo se na začetku pogovarjali z urednikom Tonetom Mizeritom. V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je na ogled razstava slovenskih ilustratork iz zamejstva Katerine Kalc in Dunje Jogan z naslovom V svetu domišljije [več od 15:57naprej]. Mohorjeva iz Celovca je s partnerjema iz Gorenjske pripravila nov projetk Lingua. Več nam je povedal direktor dr. Karl Hren [od 25:47]. Ob koncu oddaje pa še o življenju Slovencev v Kanadi [od 35:00 naprej] - prispevek Marjana Kolariča z letošnjega Vseslovenskega srečanja v državnem zboru.
Slovencem po svetu in domovini
Revija Duhovno življenje, ki jo izdajajo slovenski duhovniki v Buenos Airesu, izhaja že 90 let. Urednik Tone Mizerit nam je povedal, da obravnavajo verske in družine tematike, objavljajo še članke o duhovnosti, novice o slovenskih prireditvah in delovanju, ki je izjemno. V Buenos Airesu pa izhajata še tednik Oznanilo in priloga, namenjena šolarjem, Božje stezice. Slednje in Duhovno življenje izhajata izključno v slovenščini, razmišljajo pa, da bi zaradi slabšega znanja jezika začeli izhajati dvojezično. Urednik Tone Mizerit je še naglasil, da je Duhovno življenje najstarejša slovenska revija na svetu, ki izhaja neprekinjeno.
Slovencem po svetu in domovini
Revija Duhovno življenje, ki jo izdajajo slovenski duhovniki v Buenos Airesu, izhaja že 90 let. Urednik Tone Mizerit nam je povedal, da obravnavajo verske in družine tematike, objavljajo še članke o duhovnosti, novice o slovenskih prireditvah in delovanju, ki je izjemno. V Buenos Airesu pa izhajata še tednik Oznanilo in priloga, namenjena šolarjem, Božje stezice. Slednje in Duhovno življenje izhajata izključno v slovenščini, razmišljajo pa, da bi zaradi slabšega znanja jezika začeli izhajati dvojezično. Urednik Tone Mizerit je še naglasil, da je Duhovno življenje najstarejša slovenska revija na svetu, ki izhaja neprekinjeno.
Slovencem po svetu in domovini
V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren.
Slovencem po svetu in domovini
V okviru čezmejnega projekta INTERREG med Slovenijo in Avstrijo je bil umeščen nov projekt z naslovom LINGUA, težišče pa je krepitev slovenskega jezika. Vodilni partner projekta je Mohorjeva v Celovcu, ki je pridobila za sodelovanje Gorenjski glas in Ljudsko univerzo v Škofji Loki. Projekt se bo osredotočili na tri področja: predšolsko vzgojo, ozaveščanje o pomenu jezikovne in kulture dediščine ter razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja. Več nam je povedal direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren.
Slovencem po svetu in domovini
Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.
Slovencem po svetu in domovini
Miklavž se je pri rojakih v Melbournu ustavil že na prvo adventno nedeljo, sprejem so mu pripravili učenci Slomškove šole. V Merrylandsu v Sydneyju je bilo to nedeljo po sveti maši srečanje v dvorani, Miklavž pa je popoldne obiskal Klub Triglav. V teh dneh se rojaki v obeh mestih pripravljajo na praznik Brezmadežne. V Sydneyju bosta sveti maši ob pol desetih dopoldne in ob sedmih zvečer, pred slednjo bo češčenje Najsvetejšega, v Melbournu pa bo maša ob desetih dopoldne. Dan kasneje, v soboto, pa se bodo tamkajšnji Slovenci odpravili na romanje v Ta Pinu. Zbrali se bodo pred slovensko kapelico, kjer bodo zmolili litanije, nato pa bo v bližnji kapeli adoracije še sveta maša. P. Simon Peter Berlec je v župnijskih oznanilih zapisal, da je za lepo praznovanje pomembna dobra priprava. Za pripravo na praznike si je treba vzeti čas – večkrat naravnost odtrgati. Večji je praznik, daljše so priprave nanj. S pripravami ustvarjamo posebno ozračje, pričakovanje … in obrnjeno: veselo pričakovanje in prijetno ozračje človeka spodbujata k zavzeti pripravi. Ali danes še verjamemo v pričakovanje, ko imamo vendar gumbe, avtomate, »instant« preparate, ko tako ni nobenega pričakovanja, vse je naenkrat tu … Krščansko pričakovanje v adventu in potem praznovanje božiča ni odvisno od daril in okraskov. Resnično lepoto praznika prinesejo duhovna doživetja, srečanja z živim Bogom in poglobitev pristnih medčloveških odnosov. Lažje si vzamemo čas in pripravimo vse potrebno, če nekoga z veseljem pričakujemo. Pravljica »Mizica, pogrni se!« je postala resnica: stopiš pred supermarket, vrata se sama odpro; kruh, bel, črn, orehova potica, pizza, vse kot »z neba« pada v košaro. Pet, deset minut, pa je vse doma ... Zelo rado se zgodi, da gredo tudi prazniki prehitro mimo nas. V adventnem času pripravljamo za božič predvsem svoje srce, urejamo odnose v družini, da bi bili prisrčni, topli in vredni človeka – predvsem pa vredni Boga, ki prihaja. Starši darujejo otrokom več svojega časa kot sicer, v ospredju je skrb za prijetno družinsko življenje, skrb za toplino in ljubezen. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa.
Slovencem po svetu in domovini
Miklavž obiskuje tudi naše rojake po svetu. V Clevelandu se je z učenci slovenske šole pri Svetem Vidu srečal že to nedeljo popoldne v farni dvorani, z učenci šole Marije Vnebovzete pa bo srečanje v nedeljo v župnijski dvorani. Tudi v Lemontu pri Chicagu bo obisk Miklavža v nedeljo po sveti maši ob enajstih in po priložnostnem kosilu v domu. Rojaki v ZDA se pripravljajo tudi na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki je v njihovi državi zapovedan, saj je Brezmadežna zavetnice Amerike. V Lemontu ga bodo praznovali s sveto mašo ob 11. uri. Pri Mariji Vnebovezti v Clevelandu bo v četrtek vigilija - pred njo bo štiri ure izpostavljeno Najsvetejše, na praznik pa bo zjutraj slovenska maša, zvečer pa angleška. Pri Svetem Vidu bo sveta maša le zvečer. Marijin praznik spominja na njeno posebno vlogo v zgodovini odrešenja, zato je bila obvarovana madeža izvirnega greha. Bog je Marijo izbral za mater svojega edinorojenega sina Jezusa, še preden je bila spočeta v telesu svoje matere svete Ane.
Slovencem po svetu in domovini
Miklavž obiskuje tudi naše rojake po svetu. V Clevelandu se je z učenci slovenske šole pri Svetem Vidu srečal že to nedeljo popoldne v farni dvorani, z učenci šole Marije Vnebovzete pa bo srečanje v nedeljo v župnijski dvorani. Tudi v Lemontu pri Chicagu bo obisk Miklavža v nedeljo po sveti maši ob enajstih in po priložnostnem kosilu v domu. Rojaki v ZDA se pripravljajo tudi na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki je v njihovi državi zapovedan, saj je Brezmadežna zavetnice Amerike. V Lemontu ga bodo praznovali s sveto mašo ob 11. uri. Pri Mariji Vnebovezti v Clevelandu bo v četrtek vigilija - pred njo bo štiri ure izpostavljeno Najsvetejše, na praznik pa bo zjutraj slovenska maša, zvečer pa angleška. Pri Svetem Vidu bo sveta maša le zvečer. Marijin praznik spominja na njeno posebno vlogo v zgodovini odrešenja, zato je bila obvarovana madeža izvirnega greha. Bog je Marijo izbral za mater svojega edinorojenega sina Jezusa, še preden je bila spočeta v telesu svoje matere svete Ane.
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Slovencem po svetu in domovini
Deželna vlada je namreč v petek sprejela sklep o posodobitvi načrta o mreži šol za šolsko leto 2024/2025. Kljub temu da je predhodna uredba ministrov za izobraževanje in finance predvidela združevanje ravnateljstev slovenskih šol, tega dežela ni potrdila. Ocenjuje namreč, da je za ustanavljanje oz. ukinjanje slovenskih šol pristojna država. Do teh ugotovitev je prišla tudi po poglobljeni preučitvi skupaj z ministrstvom za izobraževanje. V Italiji namreč šole ustanavljajo oz. ukinjajo z uredbo predsednika republike na predlog ministrov za izobraževanje in finance. Sklep tudi izpostavlja, da je ministrstvo za izobraževanje pristojnost urejanja mreže šol s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezičnih slovensko-italijanskih šol podelilo generalni direktorici Deželnega šolskega urada za FJK. Načrtovano združevanje slovenskih ravnateljstev je vznemirilo slovensko manjšino v Italiji. Njeni predstavniki so med drugim poudarjali, da slovenske šole v Italiji ščiti Londonski memorandum iz leta 1954. Na to vprašanje so opozorili tudi ob nedavnem srečanju s slovenskim premierjem Robertom Golobom in na sestanku omizja za vprašanja slovenske manjšine v Italiji
Slovencem po svetu in domovini
Začeli smo v Gorici (s poročilom o 50-letnici Slovenskega pastoralnega središča) in končali s Trstom (s poročilom o jubileju Zveze cerkvenih pevskih zborov [28:38]). Povezani smo bili s Kanalsko dolino, kjer jih je obiskal minister Matej Arčon [5:58] in kjer so začeli s eksperimentalnim poukom v štirih jezikih, italijanskem, slovenskem, nemškem in furlanskem [9:07]. Pred nami je tudi Slovenski gledališki praznik v Celovcu, ki ga že več kot 60 let pripravlja Krščanska kulturna zveza [20:20]. V oddaji tudi o praznovanju v Slovenski vasi v Buenos Airesu in o 95-letnici Klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru ter priznanju Kazimir Humar.
Slovencem po svetu in domovini
Začeli smo v Gorici (s poročilom o 50-letnici Slovenskega pastoralnega središča) in končali s Trstom (s poročilom o jubileju Zveze cerkvenih pevskih zborov [28:38]). Povezani smo bili s Kanalsko dolino, kjer jih je obiskal minister Matej Arčon [5:58] in kjer so začeli s eksperimentalnim poukom v štirih jezikih, italijanskem, slovenskem, nemškem in furlanskem [9:07]. Pred nami je tudi Slovenski gledališki praznik v Celovcu, ki ga že več kot 60 let pripravlja Krščanska kulturna zveza [20:20]. V oddaji tudi o praznovanju v Slovenski vasi v Buenos Airesu in o 95-letnici Klubov koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru ter priznanju Kazimir Humar.
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu bo danes teden, v petek, 8. 12. 2023, tradicionalni Slovenski gledališki praznik. Že 61. leto ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedal njen gledališki referent Milan Piko: »To je srečanje treh dolin, srečajo se gledališčniki Zile, Podjune, Roža ... Srečajo se generacije, mlajši, starejši ...« Slovenski gledališki praznik poteka v Mestnem gledališču Celovec, letos v goste prihajajo gledališčniki SNG Drama iz Maribora s satirično komedijo “Frank V. Friedricha Dürrenmatta. Vstopnice je moč dobiti v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu in pri zastopnikih krajevnih društev ali pa rezervirati pri Krščanski kulturni zvezi.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Dogodki
Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Za življenje
V oddaji Za življenje smo se srečali z Alenko Rebula. Uvodoma govorili o vzporednicah med adventom in veselim decembrom, kako preživeti ta čas čim bolj uglašeno s seboj in s svojimi hotenji. V nadaljevanju se posvetili družini, njej je namenjena knjiga, plod dolgoletnega raziskovanja in opazovanj družine ter ljubezni v njej, ki je nastajala leta, Josipe Prebeg v soavtorstvu z Alenko Rebula. Vabljeni k poslušanju.
Svetovalnica
Pred sklepom priprav na mednarodno taizejsko srečanje v Ljubljani smo v oddaji opozorili na nekaj ključnih točk, ki bodo zanimive tako za Ljubljančane kot za ostale domačine. Srečanje bo pripeljalo v prestolnico več tisoč mladih, kar bo gotovo obogatilo praznični utrip v mestu. Z nami sta bila v živo Tilen Čebulj in Ana Pučnik iz Katoliške mladine.
Kmetijska oddaja
V nedeljski kmetijski oddaji smo se najprej ustavili ob vložitvi zahteve za presojo ustavnosti spomladi izsiljene novele Zakona o zaščiti živali. V drugem delu pa je naš gost predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki pravi, da je pri spremembah zakonodaje na kmetijskem področju biti zelo previden. Prisluhnite oddaji.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
V misijonski rubriki Pojdite in učite nekaj vsebinskih poudarkov s pričevanja misijonarja Pedra Opeke. Prisluhnite vzpodbudam, ki so na moč primerne tudi za pravo pripravo na praznik Gospodovega rojstva.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Filipa Nordina, ki prihaja iz Švedske, in Marjorie Moura, ki je iz Brazilije. V Slovenijo sta prišla kot taizéjska prostovoljca in že od sredine septembra pomagata pri pripravah na Evropsko srečanje mladih, ki ga bo od 28. decembra do 1. januarja prihodnje leto gostila Ljubljana. V oddaji sta spregovorila o pripravah na srečanje in o doživljanju Slovenije in Slovencev.