Slovensko katoliško in pevsko društvo Slomšek iz Belgije je uspešno izpeljalo 60. Slovenski dan, več nam je povedal predsednik Stani Revinškek. V Celovcu bodo v tem tednu podelili Einspielerjevo nagrado in govorili o varstvu manjšin. Naša sogovornika bosta predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren.
Slovensko katoliško in pevsko društvo Slomšek iz Belgije je uspešno izpeljalo 60. Slovenski dan, več nam je povedal predsednik Stani Revinškek. V Celovcu bodo v tem tednu podelili Einspielerjevo nagrado in govorili o varstvu manjšin. Naša sogovornika bosta predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren.
Slovensko katoliško in pevsko društvo Slomšek iz Belgije je uspešno izpeljalo 60. Slovenski dan, več nam je povedal predsednik Stani Revinškek. V Celovcu bodo v tem tednu podelili Einspielerjevo nagrado in govorili o varstvu manjšin. Naša sogovornika bosta predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren.
Ta teden je na avstrijskem Koroškem potekalo nogometno prvenstvo evropskih manjšin Europeada. Ženska ekipa “Team Koroška”, torej koroške Slovenke so osvojila prvo mesto, moška pa je postala viceprvak. Oboji so igrali proti ekipama z Južne Tirolske. Moji sogovorniki so bili: Toni Smrtnik in Miran Kelih iz ekipe koroških Slovencev, kapetan Alen Carli in selektor Mario Adamič ekipe Žile, to so predstavniki Slovencev iz Italije, Alena Wieser, kapetanka ženske ekipe Team Koroška, Marijan Velik, selektor moške reprezentance koroških Slovencev in tudi odgovorni urednik Slovenskega sporeda ORF ter podpredsednica FUEN-a Angelika Mlinar, koroška Slovenka doma iz Žitare vasi.
Ta teden je na avstrijskem Koroškem potekalo nogometno prvenstvo evropskih manjšin Europeada. Ženska ekipa “Team Koroška”, torej koroške Slovenke so osvojila prvo mesto, moška pa je postala viceprvak. Oboji so igrali proti ekipama z Južne Tirolske. Moji sogovorniki so bili: Toni Smrtnik in Miran Kelih iz ekipe koroških Slovencev, kapetan Alen Carli in selektor Mario Adamič ekipe Žile, to so predstavniki Slovencev iz Italije, Alena Wieser, kapetanka ženske ekipe Team Koroška, Marijan Velik, selektor moške reprezentance koroških Slovencev in tudi odgovorni urednik Slovenskega sporeda ORF ter podpredsednica FUEN-a Angelika Mlinar, koroška Slovenka doma iz Žitare vasi.
Ta teden je na avstrijskem Koroškem potekalo nogometno prvenstvo evropskih manjšin Europeada. Ženska ekipa “Team Koroška”, torej koroške Slovenke so osvojila prvo mesto, moška pa je postala viceprvak. Oboji so igrali proti ekipama z Južne Tirolske. Moji sogovorniki so bili: Toni Smrtnik in Miran Kelih iz ekipe koroških Slovencev, kapetan Alen Carli in selektor Mario Adamič ekipe Žile, to so predstavniki Slovencev iz Italije, Alena Wieser, kapetanka ženske ekipe Team Koroška, Marijan Velik, selektor moške reprezentance koroških Slovencev in tudi odgovorni urednik Slovenskega sporeda ORF ter podpredsednica FUEN-a Angelika Mlinar, koroška Slovenka doma iz Žitare vasi.
Ta teden je na avstrijskem Koroškem potekalo nogometno prvenstvo evropskih manjšin Europeada. Ženska ekipa “Team Koroška”, torej koroške Slovenke so osvojila prvo mesto, moška pa je postala viceprvak. Oboji so igrali proti ekipama z Južne Tirolske. Moji sogovorniki so bili: Toni Smrtnik in Miran Kelih iz ekipe koroških Slovencev, kapetan Alen Carli in selektor Mario Adamič ekipe Žile, to so predstavniki Slovencev iz Italije, Alena Wieser, kapetanka ženske ekipe Team Koroška, Marijan Velik, selektor moške reprezentance koroških Slovencev in tudi odgovorni urednik Slovenskega sporeda ORF ter podpredsednica FUEN-a Angelika Mlinar, koroška Slovenka doma iz Žitare vasi.
Predvajali smo posnetke s slovesne akademije. Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu.
Predvajali smo posnetke s slovesne akademije. Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu.
Predvajali smo posnetke s slovesne akademije. Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu.
Predvajali smo posnetke s slovesne akademije. Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu.
Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže. Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.
Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže. Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.
Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže. Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.
Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže. Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.
Povezali smo se z rojaki na Švedskem, ki so na binkoštnem romanju v Vadsteno praznovali 60. obletnico slovenske župnije (gost: slovenski duhovnik Zvone Podvinski). Povabili smo na novo strokovno konferenco in slovesnost ob 30. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa (gost: predsednik SSK dr. Boris Pleskovič) in na nastope Metke Pavšič med gostovanjem na Češkem.
Povezali smo se z rojaki na Švedskem, ki so na binkoštnem romanju v Vadsteno praznovali 60. obletnico slovenske župnije (gost: slovenski duhovnik Zvone Podvinski). Povabili smo na novo strokovno konferenco in slovesnost ob 30. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa (gost: predsednik SSK dr. Boris Pleskovič) in na nastope Metke Pavšič med gostovanjem na Češkem.
Povezali smo se z rojaki na Švedskem, ki so na binkoštnem romanju v Vadsteno praznovali 60. obletnico slovenske župnije (gost: slovenski duhovnik Zvone Podvinski). Povabili smo na novo strokovno konferenco in slovesnost ob 30. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa (gost: predsednik SSK dr. Boris Pleskovič) in na nastope Metke Pavšič med gostovanjem na Češkem.
Povezali smo se z rojaki na Švedskem, ki so na binkoštnem romanju v Vadsteno praznovali 60. obletnico slovenske župnije (gost: slovenski duhovnik Zvone Podvinski). Povabili smo na novo strokovno konferenco in slovesnost ob 30. obletnici Svetovnega slovenskega kongresa (gost: predsednik SSK dr. Boris Pleskovič) in na nastope Metke Pavšič med gostovanjem na Češkem.
Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
Alenka Prijatelj je prejela priznanje in zahvalo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ob 30. obletnici Slovenije – kdo so prejemniki spominskih medalj in kako se je v Državnem zboru predstavil novi minister Matej Arčon? Pogledali smo tudi v zamejstvo in se spomnili tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.
Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.
Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.
Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.
Po čem si bo dr. Helena Jaklitsch najbolj zapomnila mandat ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu? Koliko srečanj in obiskov je imela? Je lahko ponudila rešitve za izzive in probleme rojakov? Kako je biti ministrica za vse in kaj sledi po predaji poslov? V oddaji tudi o letošnjem srečanju Dobrodošli doma, ki bo od 30. junija od 3. julija potekalo v Ljubljani in Novem mestu.
Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.
Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.
Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.
Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je s škofom Andrejem Sajetom, predsednikom Slovenske škofovske konference, govorila o duhovni oskrbi rojakov. Že 34. je potekal Senjam beneške piesmi, Zveza Slovencev na Hrvaškem obeležila 30-letnico delovanja. Rojake je na obeh praznovanjih nagovoril predsednik države Borut Pahor. Pogledamo tudi na avstrijsko Koroško in v Cleveland.
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo spet Slovenske šmarnice, rojaki z vzhoda Francije so poromali v Habsterdick, v Clevelandu so imeli birmo ... Dotaknili smo se tudi 80. obletnice pregona slovenskih družin z avstrijske Koroške.
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo spet Slovenske šmarnice, rojaki z vzhoda Francije so poromali v Habsterdick, v Clevelandu so imeli birmo ... Dotaknili smo se tudi 80. obletnice pregona slovenskih družin z avstrijske Koroške.
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo spet Slovenske šmarnice, rojaki z vzhoda Francije so poromali v Habsterdick, v Clevelandu so imeli birmo ... Dotaknili smo se tudi 80. obletnice pregona slovenskih družin z avstrijske Koroške.
Pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bodo spet Slovenske šmarnice, rojaki z vzhoda Francije so poromali v Habsterdick, v Clevelandu so imeli birmo ... Dotaknili smo se tudi 80. obletnice pregona slovenskih družin z avstrijske Koroške.
Z Mariano Poznič smo govorili o življenju Slovencev v Argentini, še posebej o zborniku in filmu, ki sta nastala ob lanski 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Martina Piko Rustia pa nam je več povedala novem tiskanem zemljevidu občine Sele na avstrijskem Koroškem.
Z Mariano Poznič smo govorili o življenju Slovencev v Argentini, še posebej o zborniku in filmu, ki sta nastala ob lanski 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Martina Piko Rustia pa nam je več povedala novem tiskanem zemljevidu občine Sele na avstrijskem Koroškem.
Z Mariano Poznič smo govorili o življenju Slovencev v Argentini, še posebej o zborniku in filmu, ki sta nastala ob lanski 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Martina Piko Rustia pa nam je več povedala novem tiskanem zemljevidu občine Sele na avstrijskem Koroškem.
Z Mariano Poznič smo govorili o življenju Slovencev v Argentini, še posebej o zborniku in filmu, ki sta nastala ob lanski 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Martina Piko Rustia pa nam je več povedala novem tiskanem zemljevidu občine Sele na avstrijskem Koroškem.
Velikonočni utrip so nam predstavili: frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja iz Avstralije, dr. Zvone Štrubelj iz Bruslja v Belgiji in frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA.
Velikonočni utrip so nam predstavili: frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja iz Avstralije, dr. Zvone Štrubelj iz Bruslja v Belgiji in frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA.
Velikonočni utrip so nam predstavili: frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja iz Avstralije, dr. Zvone Štrubelj iz Bruslja v Belgiji in frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA.
Velikonočni utrip so nam predstavili: frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja iz Avstralije, dr. Zvone Štrubelj iz Bruslja v Belgiji in frančiškan p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA.
Velikonočni utrip - priprave in samo praznovanje - so nam predstavili: frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Melbourna iz Avstralije, slovenski duhovnik iz Buenos Airesa v Argentini Franci Cukjati in slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik.
Velikonočni utrip - priprave in samo praznovanje - so nam predstavili: frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Melbourna iz Avstralije, slovenski duhovnik iz Buenos Airesa v Argentini Franci Cukjati in slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik.
Velikonočni utrip - priprave in samo praznovanje - so nam predstavili: frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Melbourna iz Avstralije, slovenski duhovnik iz Buenos Airesa v Argentini Franci Cukjati in slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik.
Velikonočni utrip - priprave in samo praznovanje - so nam predstavili: frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Melbourna iz Avstralije, slovenski duhovnik iz Buenos Airesa v Argentini Franci Cukjati in slovenski župnik v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici praznuje 60-letnico (pogovor s predsednico Franko Žgavec), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi, ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake v Kanadi.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici praznuje 60-letnico (pogovor s predsednico Franko Žgavec), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi, ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake v Kanadi.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici praznuje 60-letnico (pogovor s predsednico Franko Žgavec), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi, ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake v Kanadi.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici praznuje 60-letnico (pogovor s predsednico Franko Žgavec), v Ljubljani se bodo nadaljevali Koroški kulturni dnevi, ministrica Helena Jaklitsch je obiskala rojake v Kanadi.
Od 6. do 28. aprila letos bodo v Ljubljani potekali Koroški kulturni dnevi, na sporedu je kar enajst dogodkov: od lutkovne in gledališke predstave, recitala, do koncerta in predstavitve knjig. Več nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. V oddaji tudi o seji svetov za zamejstvo in izseljenstvo ter o obisku ministrice Jaklitsch v Severni Nemčiji.
Od 6. do 28. aprila letos bodo v Ljubljani potekali Koroški kulturni dnevi, na sporedu je kar enajst dogodkov: od lutkovne in gledališke predstave, recitala, do koncerta in predstavitve knjig. Več nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. V oddaji tudi o seji svetov za zamejstvo in izseljenstvo ter o obisku ministrice Jaklitsch v Severni Nemčiji.
Od 6. do 28. aprila letos bodo v Ljubljani potekali Koroški kulturni dnevi, na sporedu je kar enajst dogodkov: od lutkovne in gledališke predstave, recitala, do koncerta in predstavitve knjig. Več nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. V oddaji tudi o seji svetov za zamejstvo in izseljenstvo ter o obisku ministrice Jaklitsch v Severni Nemčiji.
Od 6. do 28. aprila letos bodo v Ljubljani potekali Koroški kulturni dnevi, na sporedu je kar enajst dogodkov: od lutkovne in gledališke predstave, recitala, do koncerta in predstavitve knjig. Več nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. V oddaji tudi o seji svetov za zamejstvo in izseljenstvo ter o obisku ministrice Jaklitsch v Severni Nemčiji.
Slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski nam je povedal več o treh krstih, ki so jih imeli letos in o pripravah na praznovanje 60-letnice slovenske katoliške misije. V Merrylandsu v Sydneyju so včeraj predstavili zbornik ob zlatem jubileju slovenskega misijona svetega Rafaela - več nam je povedal frančiškan p. Darko Žnidaršič. Koroška poje praznuje zlati jubilej, pri Krščanski kulturni zvezi so pripravili dokumentarni film, nam je povedala tajnica Zalka Kelih-Olip.
Slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski nam je povedal več o treh krstih, ki so jih imeli letos in o pripravah na praznovanje 60-letnice slovenske katoliške misije. V Merrylandsu v Sydneyju so včeraj predstavili zbornik ob zlatem jubileju slovenskega misijona svetega Rafaela - več nam je povedal frančiškan p. Darko Žnidaršič. Koroška poje praznuje zlati jubilej, pri Krščanski kulturni zvezi so pripravili dokumentarni film, nam je povedala tajnica Zalka Kelih-Olip.
Slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski nam je povedal več o treh krstih, ki so jih imeli letos in o pripravah na praznovanje 60-letnice slovenske katoliške misije. V Merrylandsu v Sydneyju so včeraj predstavili zbornik ob zlatem jubileju slovenskega misijona svetega Rafaela - več nam je povedal frančiškan p. Darko Žnidaršič. Koroška poje praznuje zlati jubilej, pri Krščanski kulturni zvezi so pripravili dokumentarni film, nam je povedala tajnica Zalka Kelih-Olip.
Slovenski duhovnik na Švedskem Zvone Podvinski nam je povedal več o treh krstih, ki so jih imeli letos in o pripravah na praznovanje 60-letnice slovenske katoliške misije. V Merrylandsu v Sydneyju so včeraj predstavili zbornik ob zlatem jubileju slovenskega misijona svetega Rafaela - več nam je povedal frančiškan p. Darko Žnidaršič. Koroška poje praznuje zlati jubilej, pri Krščanski kulturni zvezi so pripravili dokumentarni film, nam je povedala tajnica Zalka Kelih-Olip.
Letos mineva osemdeset let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. O (ne)kulturi spominjanja je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal svobodni umetnik iz okolice Pliberka Karel Vouk.
Letos mineva osemdeset let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. O (ne)kulturi spominjanja je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal svobodni umetnik iz okolice Pliberka Karel Vouk.
Letos mineva osemdeset let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. O (ne)kulturi spominjanja je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal svobodni umetnik iz okolice Pliberka Karel Vouk.
Letos mineva osemdeset let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. O (ne)kulturi spominjanja je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal svobodni umetnik iz okolice Pliberka Karel Vouk.
Še nikoli do zdaj se najbrž ni zgodilo, da bi Slovenci v parlamentih vseh sosednjih držav hkrati imeli svoje predstavnike. Točneje, imamo predstavnice. To so: poslanke Tatjana Rojc, Olga Voglauer in Barbara Antolić Vupora ter zastopnica Erika Köleš Kiss.
Še nikoli do zdaj se najbrž ni zgodilo, da bi Slovenci v parlamentih vseh sosednjih držav hkrati imeli svoje predstavnike. Točneje, imamo predstavnice. To so: poslanke Tatjana Rojc, Olga Voglauer in Barbara Antolić Vupora ter zastopnica Erika Köleš Kiss.
Še nikoli do zdaj se najbrž ni zgodilo, da bi Slovenci v parlamentih vseh sosednjih držav hkrati imeli svoje predstavnike. Točneje, imamo predstavnice. To so: poslanke Tatjana Rojc, Olga Voglauer in Barbara Antolić Vupora ter zastopnica Erika Köleš Kiss.
Še nikoli do zdaj se najbrž ni zgodilo, da bi Slovenci v parlamentih vseh sosednjih držav hkrati imeli svoje predstavnike. Točneje, imamo predstavnice. To so: poslanke Tatjana Rojc, Olga Voglauer in Barbara Antolić Vupora ter zastopnica Erika Köleš Kiss.
Gostje prvega letošnjega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so bile štiri zdravnice, ki so delovale v težkih razmerah epidemije. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj odlomkov, saj bo 4. marca minilo dve leti, od prvega primera covida-19 v Sloveniji. Gostje so bile: dr. Neva Lupinc, ki je zaposlena na oddelku za nujno medicino v bolnišnici na Katinari, dr. Marjana Oppelt, anesteziologinja, zaposlena v zavodu Sanatorio triestino, dr. Irena Tavčar, kardiologinja in dr. Meta Starc, pediatrinja, ki dela na neonatalnem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Pogovor v že prenovljeni Peterlinovi dvorani je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Občinstvo je vse štiri zdravnice že na začetku sprejelo z aplavzom, iz katerega je bilo čutiti izraz hvaležnosti za njihovo požrtvovalnost in visoko strokovno delo.
Gostje prvega letošnjega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so bile štiri zdravnice, ki so delovale v težkih razmerah epidemije. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj odlomkov, saj bo 4. marca minilo dve leti, od prvega primera covida-19 v Sloveniji. Gostje so bile: dr. Neva Lupinc, ki je zaposlena na oddelku za nujno medicino v bolnišnici na Katinari, dr. Marjana Oppelt, anesteziologinja, zaposlena v zavodu Sanatorio triestino, dr. Irena Tavčar, kardiologinja in dr. Meta Starc, pediatrinja, ki dela na neonatalnem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Pogovor v že prenovljeni Peterlinovi dvorani je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Občinstvo je vse štiri zdravnice že na začetku sprejelo z aplavzom, iz katerega je bilo čutiti izraz hvaležnosti za njihovo požrtvovalnost in visoko strokovno delo.
Gostje prvega letošnjega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so bile štiri zdravnice, ki so delovale v težkih razmerah epidemije. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj odlomkov, saj bo 4. marca minilo dve leti, od prvega primera covida-19 v Sloveniji. Gostje so bile: dr. Neva Lupinc, ki je zaposlena na oddelku za nujno medicino v bolnišnici na Katinari, dr. Marjana Oppelt, anesteziologinja, zaposlena v zavodu Sanatorio triestino, dr. Irena Tavčar, kardiologinja in dr. Meta Starc, pediatrinja, ki dela na neonatalnem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Pogovor v že prenovljeni Peterlinovi dvorani je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Občinstvo je vse štiri zdravnice že na začetku sprejelo z aplavzom, iz katerega je bilo čutiti izraz hvaležnosti za njihovo požrtvovalnost in visoko strokovno delo.
Gostje prvega letošnjega ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev iz Trsta so bile štiri zdravnice, ki so delovale v težkih razmerah epidemije. Za tokratno oddajo smo izbrali nekaj odlomkov, saj bo 4. marca minilo dve leti, od prvega primera covida-19 v Sloveniji. Gostje so bile: dr. Neva Lupinc, ki je zaposlena na oddelku za nujno medicino v bolnišnici na Katinari, dr. Marjana Oppelt, anesteziologinja, zaposlena v zavodu Sanatorio triestino, dr. Irena Tavčar, kardiologinja in dr. Meta Starc, pediatrinja, ki dela na neonatalnem oddelku otroške bolnišnice Burlo Garofolo. Pogovor v že prenovljeni Peterlinovi dvorani je vodil predsednik Društva slovenskih izobražencev Sergij Pahor. Občinstvo je vse štiri zdravnice že na začetku sprejelo z aplavzom, iz katerega je bilo čutiti izraz hvaležnosti za njihovo požrtvovalnost in visoko strokovno delo.
Bogata sporočila so prinesla praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V Gorici je bil v ospredju Srečko Kosovel, v Celovcu pa Milka Hartman. V oddaji smo pogledali tudi v Kanado in na Švedsko.
Bogata sporočila so prinesla praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V Gorici je bil v ospredju Srečko Kosovel, v Celovcu pa Milka Hartman. V oddaji smo pogledali tudi v Kanado in na Švedsko.
Bogata sporočila so prinesla praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V Gorici je bil v ospredju Srečko Kosovel, v Celovcu pa Milka Hartman. V oddaji smo pogledali tudi v Kanado in na Švedsko.
Bogata sporočila so prinesla praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku med rojaki v sosednjih državah in po svetu. V Gorici je bil v ospredju Srečko Kosovel, v Celovcu pa Milka Hartman. V oddaji smo pogledali tudi v Kanado in na Švedsko.
Da bi čim več ljudi na avstrijskem Koroškem pritegnili k uporabi slovenščine, sta obe kulturni zvezi (Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca) pripravili poseben projekt Slovenščino (do)živeti. Vse bo potekalo po socialnih medijih in preko sodobnih komunikacijskih sredstev. Govorili so: Janko Krištof, predsednik KKZ in pobudnik te zamisli, Mitja Rovšek, poslovodja SPZ in govornica pripravljalne skupine www.slovensko.at Nadja Kramer.
Da bi čim več ljudi na avstrijskem Koroškem pritegnili k uporabi slovenščine, sta obe kulturni zvezi (Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca) pripravili poseben projekt Slovenščino (do)živeti. Vse bo potekalo po socialnih medijih in preko sodobnih komunikacijskih sredstev. Govorili so: Janko Krištof, predsednik KKZ in pobudnik te zamisli, Mitja Rovšek, poslovodja SPZ in govornica pripravljalne skupine www.slovensko.at Nadja Kramer.
Da bi čim več ljudi na avstrijskem Koroškem pritegnili k uporabi slovenščine, sta obe kulturni zvezi (Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca) pripravili poseben projekt Slovenščino (do)živeti. Vse bo potekalo po socialnih medijih in preko sodobnih komunikacijskih sredstev. Govorili so: Janko Krištof, predsednik KKZ in pobudnik te zamisli, Mitja Rovšek, poslovodja SPZ in govornica pripravljalne skupine www.slovensko.at Nadja Kramer.
Da bi čim več ljudi na avstrijskem Koroškem pritegnili k uporabi slovenščine, sta obe kulturni zvezi (Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca) pripravili poseben projekt Slovenščino (do)živeti. Vse bo potekalo po socialnih medijih in preko sodobnih komunikacijskih sredstev. Govorili so: Janko Krištof, predsednik KKZ in pobudnik te zamisli, Mitja Rovšek, poslovodja SPZ in govornica pripravljalne skupine www.slovensko.at Nadja Kramer.
Slišali ste o prenovljeni Peterlinovi dvorani v Trstu, Govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem in o praznovanjih bližajočega se Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika (v Tinjah in drugod).
Slišali ste o prenovljeni Peterlinovi dvorani v Trstu, Govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem in o praznovanjih bližajočega se Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika (v Tinjah in drugod).
Slišali ste o prenovljeni Peterlinovi dvorani v Trstu, Govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem in o praznovanjih bližajočega se Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika (v Tinjah in drugod).
Slišali ste o prenovljeni Peterlinovi dvorani v Trstu, Govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem in o praznovanjih bližajočega se Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika (v Tinjah in drugod).
V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so včeraj podelili letošnjo, že 43. Tischlerjevo nagrado, ki je šla tokrat v roke Nužeja Tolmaierja, predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik in dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ). Nagrajenec je nagrado, ki jo kot najvišje priznanje podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), prejel za življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci. V oddaji smo med drugim predvajali lavdaciji, ki sta jo imeli Martina Piko-Rustia in Breda Varl, govora predsednika KKZ in NSKS, Janka Krištofa in Zdravka Inzka ter zahvalo nagrajenca Nužeja Tolmaierja.
V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so včeraj podelili letošnjo, že 43. Tischlerjevo nagrado, ki je šla tokrat v roke Nužeja Tolmaierja, predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik in dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ). Nagrajenec je nagrado, ki jo kot najvišje priznanje podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), prejel za življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci. V oddaji smo med drugim predvajali lavdaciji, ki sta jo imeli Martina Piko-Rustia in Breda Varl, govora predsednika KKZ in NSKS, Janka Krištofa in Zdravka Inzka ter zahvalo nagrajenca Nužeja Tolmaierja.
V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so včeraj podelili letošnjo, že 43. Tischlerjevo nagrado, ki je šla tokrat v roke Nužeja Tolmaierja, predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik in dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ). Nagrajenec je nagrado, ki jo kot najvišje priznanje podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), prejel za življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci. V oddaji smo med drugim predvajali lavdaciji, ki sta jo imeli Martina Piko-Rustia in Breda Varl, govora predsednika KKZ in NSKS, Janka Krištofa in Zdravka Inzka ter zahvalo nagrajenca Nužeja Tolmaierja.
V Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu so včeraj podelili letošnjo, že 43. Tischlerjevo nagrado, ki je šla tokrat v roke Nužeja Tolmaierja, predsednika Narodopisnega inštituta Urban Jarnik in dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ). Nagrajenec je nagrado, ki jo kot najvišje priznanje podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ), prejel za življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci. V oddaji smo med drugim predvajali lavdaciji, ki sta jo imeli Martina Piko-Rustia in Breda Varl, govora predsednika KKZ in NSKS, Janka Krištofa in Zdravka Inzka ter zahvalo nagrajenca Nužeja Tolmaierja.
Med drugim smo slišali, da je pristojni vladni urad v zadnjih dveh letih, tudi zaradi pandemije, okrepil svoje dejavnosti med rojaki, še posebej z osebnimi stiki na terenu.
Med drugim smo slišali, da je pristojni vladni urad v zadnjih dveh letih, tudi zaradi pandemije, okrepil svoje dejavnosti med rojaki, še posebej z osebnimi stiki na terenu.
Med drugim smo slišali, da je pristojni vladni urad v zadnjih dveh letih, tudi zaradi pandemije, okrepil svoje dejavnosti med rojaki, še posebej z osebnimi stiki na terenu.
Med drugim smo slišali, da je pristojni vladni urad v zadnjih dveh letih, tudi zaradi pandemije, okrepil svoje dejavnosti med rojaki, še posebej z osebnimi stiki na terenu.
Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
Tradicionalno Novoletno srečanje je že drugo leto zapored potekalo le po spletu. Organizirala sta ga Katoliški dom prosvete Sodalitas Tinje in Združenje katoliških izobražencev pri Katoliški akciji iz Celovca v soboto, 8. januarja 2022 na temo „Slovenski sedaj med izkušnjami preteklosti in vizijo prihodnosti“. Slišali ste misli iz predavanj ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Helene Jaklitsch in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).
Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).
Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).
Kako tradicijo slovenskega praznovanja božiča ohranjajo rojaki po svetu? Povezani smo bili z Melbournom (p. Simon Peter Berlec), Buenos Airesom (Toni Burja) in Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).
Oddaja je prinesla božično-novoletni utrip iz Francije, Argentine, Avstralije in Kanade. Z nami so bili: slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin, slovenski duhovnik Franci Cukjati iz Buenos Airesa, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja in slovenski župnik pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu, salezijanec Drago Gačnik.
Oddaja je prinesla božično-novoletni utrip iz Francije, Argentine, Avstralije in Kanade. Z nami so bili: slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin, slovenski duhovnik Franci Cukjati iz Buenos Airesa, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja in slovenski župnik pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu, salezijanec Drago Gačnik.
Oddaja je prinesla božično-novoletni utrip iz Francije, Argentine, Avstralije in Kanade. Z nami so bili: slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin, slovenski duhovnik Franci Cukjati iz Buenos Airesa, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja in slovenski župnik pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu, salezijanec Drago Gačnik.
Oddaja je prinesla božično-novoletni utrip iz Francije, Argentine, Avstralije in Kanade. Z nami so bili: slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin, slovenski duhovnik Franci Cukjati iz Buenos Airesa, frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja in slovenski župnik pri svetem Gregoriju Velikem v Hamiltonu, salezijanec Drago Gačnik.
Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)
Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)
Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)
Z rojaki iz Avstrije, Italije in Madžarske smo pogledali na trideset let slovenske samostojnosti in enotnosti. Kako so doživljali Slovenijo takrat in jo vidijo danes? Ali se je in kako se je spremenil položaj njihove narodne skupnosti? Gostje projekta Kongres na klepetu, ki smo ga pripravili skupaj s Svetovnim slovenskim kongresom, so bili: Rudi Vovk (Avstrija), Damijan Terpin (Italija), Andrea Kovač in Jože Hirnök (Madžarska)
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
Družina Pušnar se je letošnjega januarja v Slovenijo preselila v okviru repatriacije iz Venezuele. Mama Marija ter hčerke Anamarija, Silvana in Nevenka se tu počutijo varno in domače, učijo se slovenskega jezika in iščejo možnosti za zaposlitev. V oddaji smo objavili tudi pogovor s publicistom in javnim delavcem iz Trsta Ivom Jevnikarjem, ki smo gostili v projektu Kongres na klepetu.
V oddaji smo spomnili na prizadevanja rojakov po svetu pred tridesetimi leti, da je Slovenija hitro dosegla mednarodno priznanje. To zdaj prikazuje razstava na Vrhniki, ki so pripravili pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu. Naš gost je bil generalni tajnik Boštjan Kocmur. Slišal ste pogovor z rojakoma iz Prezida na Hrvaškem, Vera in Miro Malnar. Gre za nov pogovor iz serije Kongres na klepetu.
V oddaji smo spomnili na prizadevanja rojakov po svetu pred tridesetimi leti, da je Slovenija hitro dosegla mednarodno priznanje. To zdaj prikazuje razstava na Vrhniki, ki so pripravili pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu. Naš gost je bil generalni tajnik Boštjan Kocmur. Slišal ste pogovor z rojakoma iz Prezida na Hrvaškem, Vera in Miro Malnar. Gre za nov pogovor iz serije Kongres na klepetu.
V oddaji smo spomnili na prizadevanja rojakov po svetu pred tridesetimi leti, da je Slovenija hitro dosegla mednarodno priznanje. To zdaj prikazuje razstava na Vrhniki, ki so pripravili pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu. Naš gost je bil generalni tajnik Boštjan Kocmur. Slišal ste pogovor z rojakoma iz Prezida na Hrvaškem, Vera in Miro Malnar. Gre za nov pogovor iz serije Kongres na klepetu.
V oddaji smo spomnili na prizadevanja rojakov po svetu pred tridesetimi leti, da je Slovenija hitro dosegla mednarodno priznanje. To zdaj prikazuje razstava na Vrhniki, ki so pripravili pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu. Naš gost je bil generalni tajnik Boštjan Kocmur. Slišal ste pogovor z rojakoma iz Prezida na Hrvaškem, Vera in Miro Malnar. Gre za nov pogovor iz serije Kongres na klepetu.
O slovenski skupnosti v Clevelandu po letu 1991, o tihem izginjanju skupnosti na avstrijskem Koroškem – primeri nagrobnih napisov, jezikovni podobi v Porabju in o pisateljskem opusu koroškega pisatelja in pesnika Valentina Polanška ste slišali v tokratni oddaji. Objavili smo predstavitve del, ki so bila nagrajena na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in jo jih pripravili: Jaka Zapečnik, mmag. dr. Ferdinand Kühnel, Martina Zakocs in Nina Štular.
O slovenski skupnosti v Clevelandu po letu 1991, o tihem izginjanju skupnosti na avstrijskem Koroškem – primeri nagrobnih napisov, jezikovni podobi v Porabju in o pisateljskem opusu koroškega pisatelja in pesnika Valentina Polanška ste slišali v tokratni oddaji. Objavili smo predstavitve del, ki so bila nagrajena na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in jo jih pripravili: Jaka Zapečnik, mmag. dr. Ferdinand Kühnel, Martina Zakocs in Nina Štular.
O slovenski skupnosti v Clevelandu po letu 1991, o tihem izginjanju skupnosti na avstrijskem Koroškem – primeri nagrobnih napisov, jezikovni podobi v Porabju in o pisateljskem opusu koroškega pisatelja in pesnika Valentina Polanška ste slišali v tokratni oddaji. Objavili smo predstavitve del, ki so bila nagrajena na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in jo jih pripravili: Jaka Zapečnik, mmag. dr. Ferdinand Kühnel, Martina Zakocs in Nina Štular.
O slovenski skupnosti v Clevelandu po letu 1991, o tihem izginjanju skupnosti na avstrijskem Koroškem – primeri nagrobnih napisov, jezikovni podobi v Porabju in o pisateljskem opusu koroškega pisatelja in pesnika Valentina Polanška ste slišali v tokratni oddaji. Objavili smo predstavitve del, ki so bila nagrajena na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in jo jih pripravili: Jaka Zapečnik, mmag. dr. Ferdinand Kühnel, Martina Zakocs in Nina Štular.
Slovensko društvo Orfeum na Švedskem vabi na Miklavžev koncert in slavnostni koncert ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bosta v Stockholmu (gostja Danni Stražar). Pogledali bomo tudi k rojakom na avstrijsko Štajersko. Te je nedavno obiskala ministrica Helena Jaklitsch, v oddaji pa bomo objavili tudi pogovor v okviru projekta “Kongres na klepetu”. Gostja je bila Susanne Weitlaner predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša.
Slovensko društvo Orfeum na Švedskem vabi na Miklavžev koncert in slavnostni koncert ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bosta v Stockholmu (gostja Danni Stražar). Pogledali bomo tudi k rojakom na avstrijsko Štajersko. Te je nedavno obiskala ministrica Helena Jaklitsch, v oddaji pa bomo objavili tudi pogovor v okviru projekta “Kongres na klepetu”. Gostja je bila Susanne Weitlaner predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša.
Slovensko društvo Orfeum na Švedskem vabi na Miklavžev koncert in slavnostni koncert ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bosta v Stockholmu (gostja Danni Stražar). Pogledali bomo tudi k rojakom na avstrijsko Štajersko. Te je nedavno obiskala ministrica Helena Jaklitsch, v oddaji pa bomo objavili tudi pogovor v okviru projekta “Kongres na klepetu”. Gostja je bila Susanne Weitlaner predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša.
Slovensko društvo Orfeum na Švedskem vabi na Miklavžev koncert in slavnostni koncert ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, ki bosta v Stockholmu (gostja Danni Stražar). Pogledali bomo tudi k rojakom na avstrijsko Štajersko. Te je nedavno obiskala ministrica Helena Jaklitsch, v oddaji pa bomo objavili tudi pogovor v okviru projekta “Kongres na klepetu”. Gostja je bila Susanne Weitlaner predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Pavlova hiša.
Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Že 70 let za slovenstvo in duhovnost izseljencev ter njihovo razvedrilo skrbi Naša luč. Ob jubileju so nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom “Železni jubilej Naše luči”. Potekala je v Galeriji Družina v Ljubljani. Sodelovali so: glavni urednik mons. Janez Pucelj, profesor zgodovine mag. Jurij P. Emeršič, urednica tednika Nedelja Mateja Rihter in dolgoletni odgovorni urednik Ljubo Bekš. Pogovor je moderirala Helena Janežič, skrbnica zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu pri Narodni in univerzitetni knjižnici.
Kakšen je pogled rojakov z Goriške na Slovenijo ob njeni 30-letnici? Predvajali smo pogovor dr. Karlom in p. Davidom Brescianijem, ki je nastal v okviru projekta Kongres na klepetu. Poročali smo tudi o uspehu slovenskih kmetov na avstrijskem Koroškem in o prihajajoči konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije.
Kakšen je pogled rojakov z Goriške na Slovenijo ob njeni 30-letnici? Predvajali smo pogovor dr. Karlom in p. Davidom Brescianijem, ki je nastal v okviru projekta Kongres na klepetu. Poročali smo tudi o uspehu slovenskih kmetov na avstrijskem Koroškem in o prihajajoči konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije.
Kakšen je pogled rojakov z Goriške na Slovenijo ob njeni 30-letnici? Predvajali smo pogovor dr. Karlom in p. Davidom Brescianijem, ki je nastal v okviru projekta Kongres na klepetu. Poročali smo tudi o uspehu slovenskih kmetov na avstrijskem Koroškem in o prihajajoči konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije.
Kakšen je pogled rojakov z Goriške na Slovenijo ob njeni 30-letnici? Predvajali smo pogovor dr. Karlom in p. Davidom Brescianijem, ki je nastal v okviru projekta Kongres na klepetu. Poročali smo tudi o uspehu slovenskih kmetov na avstrijskem Koroškem in o prihajajoči konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije.
Predvajali smo posnetek s srečanja Dobrodošli doma, kjer so navzoči gostje kot tudi tisti, ki so se prek spletnega posnetka pridružili iz Avstralije, Amerike, Argentine, razmišljali in obujali spomine na dogajanje in izjemen prispevek Slovencev v svetu v tistih odločilnih dneh leta 1991: dr. Matjaž Klemenčič, Joe Valenčič (ZDA), Marija Ahačič Pollak (Kanada), Anica Markič (Avstralija), Jernej Dobovšek, Rok Fink, Nadja in Oskar Molek (Argentina), dr. Zvezdan Pirtošek (London).
Predvajali smo posnetek s srečanja Dobrodošli doma, kjer so navzoči gostje kot tudi tisti, ki so se prek spletnega posnetka pridružili iz Avstralije, Amerike, Argentine, razmišljali in obujali spomine na dogajanje in izjemen prispevek Slovencev v svetu v tistih odločilnih dneh leta 1991: dr. Matjaž Klemenčič, Joe Valenčič (ZDA), Marija Ahačič Pollak (Kanada), Anica Markič (Avstralija), Jernej Dobovšek, Rok Fink, Nadja in Oskar Molek (Argentina), dr. Zvezdan Pirtošek (London).
Predvajali smo posnetek s srečanja Dobrodošli doma, kjer so navzoči gostje kot tudi tisti, ki so se prek spletnega posnetka pridružili iz Avstralije, Amerike, Argentine, razmišljali in obujali spomine na dogajanje in izjemen prispevek Slovencev v svetu v tistih odločilnih dneh leta 1991: dr. Matjaž Klemenčič, Joe Valenčič (ZDA), Marija Ahačič Pollak (Kanada), Anica Markič (Avstralija), Jernej Dobovšek, Rok Fink, Nadja in Oskar Molek (Argentina), dr. Zvezdan Pirtošek (London).
Predvajali smo posnetek s srečanja Dobrodošli doma, kjer so navzoči gostje kot tudi tisti, ki so se prek spletnega posnetka pridružili iz Avstralije, Amerike, Argentine, razmišljali in obujali spomine na dogajanje in izjemen prispevek Slovencev v svetu v tistih odločilnih dneh leta 1991: dr. Matjaž Klemenčič, Joe Valenčič (ZDA), Marija Ahačič Pollak (Kanada), Anica Markič (Avstralija), Jernej Dobovšek, Rok Fink, Nadja in Oskar Molek (Argentina), dr. Zvezdan Pirtošek (London).
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je obiskala naše rojake v Argentini in ZDA. Slišali smo, kako živi tamkajšnja skupnost, kateri so njeni trije stebri, kako so jo navdušili najmlajši in zakaj je na podarjenem nogometnem dresu številka deset.
O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.
O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.
O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.
O slovenski cerkvi in župniji svetega Cirila na Manhattnu v New Yorku smo župnikom p. Krizologom Cimermanom, pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Nemčije Mileno Javerešek, slišali nekaj poudarkov iz obiska ministrice Helene Jaklitsch v Argentini ter druge aktualne novice.
V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).
V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).
V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).
V Ljubljani se bodo 13. oktobra začeli 19. Koroški kulturni dnevi (več nam je povedal Janez Stergar), od ponedeljka je na ogled fotografska razstava Moj košček Slovenije (več nam je povedala Anamarija Rajk). V kanadskem Hamiltonu so imeli Jesenski piknik-banket (več nam je povedal župnik Drago Gačnik).
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch je v 11-ih dneh obiskala 8 slovenskih skupnosti v ZDA. Obisk je potekal tudi v znamenju 30-letnice samostojnosti Slovenije in zahvale rojakom za prizadevanja za osamosvojitev in mednarodno priznanje. Napovedali bomo XI. konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, ki bo 5. in 6. oktobra potekala v Ljubljani v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.
Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.
Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.
Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.
Novi novomeški škof Andrej Saje je zadnjih sedem let deloval tudi kot duhovni pomočnik na avstrijskem Koroškem. Kako se ga spominjajo vernik iz Sel, škof Jože Marketz in dekan Janko Krištof in kaj mu želijo v novi služb? V oddaji ste slišali tudi vabilo na konferenco Razvoj pravic narodnih skupnosti, ki jo pripravlja Mohorjeva družba Celovec. Pogovarjali smo se z Asefovo štipendistko iz Argentine Jano Urbančič.
Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage.
Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage.
Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage.
Slovenski pastoralni center v Bruslju je pretekli konec tedna pripravil Vzgojno družinski seminar - več nam je povedal slovenski župnik dr. Zvone Štrubelj; 10-tedenski raziskovalni obisk v Sloveniji kot Asefova štipendistka zaključuje zobozdravnica Štefi Leber iz Buenos Airesa v Argentini. Predvajali smo tudi razmišljanje italijanskega poslanca v slovenskem parlamentu Feliceja Žiža z letošnje Drage.
Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo.
Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo.
Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo.
Prvi dan Drage 2021 je prinesel okroglo mizo na temo »Narodno-jezikovne manjšine in zajamčeno zastopstvo«. Na njej so med drugimi sodelovali: deželni svetnik stranke Slovenska skupnost v Trstu Igor Gabrovec, senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc, predstavnica Federalistične unije evropskih narodnosti Angelika Mlinar, slovenska poslanka v avstrijskem državnem zboru Olga Voglauer in zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss. Predstavili so svoj pogled na trenutno stanje glede zastopstva v državi, kjer živijo.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan.
Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Slovenija - rok za prijavo je 30. september; Krščanska kulturna zveza iz Celovca je z lutkovno in gledališko delavnico v Ankaranu naredila dobro podlago za jesensko sezono, projekt Rafaelove družbe Slovensko branje brez meja podaljšan.
V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres.
V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres.
V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres.
V Sloveniji so bili to poletje tudi lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. O vtisih so spregovorili za našo oddajo. Slišali ste tudi o 2. jezikovno-počitniških dnevih za repatriirane iz Venezuele, ki jih je pripravil Svetovni slovenski kongres.
Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.
Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.
Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.
Od New Yorka do Buenos Airesa, od Francije do Avstralije - povsod, kjer živijo Slovenci, je moč najti podobo Marije Pomagaj z Brezij. Na praznik Marijinega vnebovzetja ste slišali, kako globoka je vera in zaupanje slovenskega človeka, ki je moral zaradi različnih razlogov zapustiti domovino in zatočišče našel nekje v svetu, v Marijo, še posebej v milostno podobo Marije Pomagaj z Brezij.
Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.
Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.
Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.
Pripravili som posnetke s 33. Romanja treh Slovenij na Svetih Višarjah: predavanje dr. Aleša Mavra, pridigo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja, o Višarskih dnevih mladih in o skupini Rast 49, lanskih maturantih iz Argentine. Več si preberite na naši spletni strani.
Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …
Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …
Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …
Rojaki po vsem svetu so pred tremi desetletji igrali pomembno vlogo pri demokratizaciji Slovenije in pri hitrem mednarodnem priznanju. Jože Slobodnik se z veseljem spominja teh dogodkov. Ob njih se je pokazala tudi enotnost rojakov v Kanadi, k aktivnostim so pristopili tudi tisti, ki so bili sicer bolj oddaljeni od slovenske skupnosti. Rojaki iz Kanade so Sloveniji pomagali v naravnih nesrečah - zbirali so denar za tiste, ki so jih prizadele poplave. Ko je bila Slovenija po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti napadena s strani JLA, so začeli organizirati demonstracije. Po končani osamosvojitveni vojni pa so delali na tem, da bo Slovenija čim prej priznana. V tridesetih letih se je veliko spremenilo v Sloveniji, Jožeta moti prevelika razdeljenost med ljudmi …
Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.
Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.
Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.
Pettedenski obisk v Slovenji so zaključili maturantje Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka iz Argentine. 50. jubilejno t.i. RAST sestavlja 17 nadobudih 17-letnikov slovenskih korenin. Nekaj svojih vtisov so za našo oddajo strnili Aleks Zupanc, Myrna Vodnik, Magdalena Cordoba, Jana Kastelic in Martin Godec ter spremljevalki Tatjana Modic Kržišnik in Mirjam Mehle. Z njimi sem se pogovarjal v sredo na Brezjah, kjer so se prišli Mariji Pomagaj zahvalit za lepe trenutke v Sloveniji, s prošnjo za srečno pot v Argentino.
30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.
30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.
30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.
30 let je minilo od ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa. Predvajali smo posnetke s slovesnosti, ki je bila v Canarjevem domu v Ljubljani in v okviru katere so na pročelju doma odkrili tudi spominsko obeležje. Ta teden sta državni odlikovanji prejela Zorko Simčič in Stanka Gregorič, rojaka, ki sta vrsto let pomembno delovala v Argentini in Avstraliji.
Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.
Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.
Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.
Na nedeljo Slovencev po svetu je v Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah sveto mašo daroval rojak, nadškof metropolit v Izmirju v Turčiji, Martin Kmetec. Krovno društvo naših rojakov v Argentini Zedinjena Slovenija je prejelo državno odlikovanje, srebrni red za zasluge. Spomin na dr. Marka Krežmarja, ki je k Bogu odšel pred 30-imi dnevi.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Globine
Človek je duša in telo. Ali se duhovnost in šport dopolnjujeta ali izključujeta, kakšen je bil nekoč pogled Cerkve na telo in kako krščanstvo danes povezuje krepitev telesa in duha? To je nekaj osnovnih vprašanj, ob katerih smo se ustavili v oddaji Globine. Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in Matej Šoklič, ki je na to temo diplomiral na fakulteti za šport.
Komentar tedna
Avtor razmišlja o zahtevi članov nekaterih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, da bi kristjani v Sloveniji plačevali davek, ker so kristjani. Poleg tega pa se je ustavil tudi ob zamujeni priložnosti, da bi se “ponosni nasledniki” jugoslovanskega komunizma opravičili starosti slovenskih pisateljev, priči holokavsta, Borisu Pahorju, za krivice, ki so mu bile storjene.
Slovencem po svetu in domovini
Ta teden je na avstrijskem Koroškem potekalo nogometno prvenstvo evropskih manjšin Europeada. Ženska ekipa “Team Koroška”, torej koroške Slovenke so osvojila prvo mesto, moška pa je postala viceprvak. Oboji so igrali proti ekipama z Južne Tirolske. Moji sogovorniki so bili: Toni Smrtnik in Miran Kelih iz ekipe koroških Slovencev, kapetan Alen Carli in selektor Mario Adamič ekipe Žile, to so predstavniki Slovencev iz Italije, Alena Wieser, kapetanka ženske ekipe Team Koroška, Marijan Velik, selektor moške reprezentance koroških Slovencev in tudi odgovorni urednik Slovenskega sporeda ORF ter podpredsednica FUEN-a Angelika Mlinar, koroška Slovenka doma iz Žitare vasi.
Sol in luč
Ob prazniku svetih Petra in Pavla smo izbrali tri izjemne zgodbe duhovnikov, ki jih je oblikovalo življenje in so temu primerno pustili tudi velik pečat. Objavili so jih na spletni strani Aleteia.si.
Dogodki
Sodelovali so:
Kulturni utrinki
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Poletje je čas številnih oratorijev po naših župnijah. V Sloveniji oratoriji, kakršne poznamo danes, pod okriljem salezijanske družine potekajo od leta 1988. Oratorij je vzgojno-počitniški program z duhovno vsebino za otroke, pripravljajo ga mladi prostovoljci. Za teden dni ali pa med letom za en dan poveže mlade, otroke, družine in župljane. Z nami je bil voditelj slovenskega oratorija Jure Babnik, s katerim se je pogovarjala Petra Stopar.
Duhovna misel
Dober recept za sproščenost, za brezskrbnost: Ne uniči svojega motorja! Pohiti, ko je treba, toda ne tekaj ves dan kot neumen.