Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

p. Anselm Grün: Poti skozi depresijo

»S knjigo želim opogumiti bralce in bralke, da bi se soočili s svojo žalostjo, obupom in depresijo, si jih ogledali, se spravili z njimi in se vprašali o njihovem smislu.« Tako je svojo knjigo opisal avtor, p. Anselm Grün in dodal: »eden od razlogov za naraščanje depresije je patologiziranje človeškega trpljenja. Kadar trpljenje in žalost ne smeta več imeti deleža pri življenju, se na to odzovemo z depresijo.« Opozori na različne vzroke tega stigmatiziranega pojava o katerem se ne govori. Raje se pogovarjamo o želodčnih razjedah in nenehnih glavobolih, kot pa o dejanski diagnozi, saj nas ta stigmatizira.

Pripravili smo nekaj odlomkov iz knjige Poti skozi depresijo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

dr. Žiga Turk: Predgovor v Komunistični manifest Jordana Petersona.

Ljudje po naravi nismo ne napredni ne konservativni. Pač pa smo ošabni, pohlepni, zavistni in leni. Tak bi bil človek, če bi bila njegova svoboda omejena samo s svobodo drugega. Tako je v uvodu v Konservativni manifest Jordana Petersona (založba Zavod Iskreni) zapisal dr. Žiga Turk. Prisluhnite celotnemu besedilu, ki brez dlake na jeziku in brez kakršnekoli “samocenzure” opiše temeljne prvine, ki so, preizkušene v “ognju zgodovine”, dokazale svojo pravo vrednost. 

Božo Rustja: V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (Zgodbe za dušo)

»Trpljenje ni pasivnost, ni nedejavnost in ničvredna stvar, ampak je milost. Trpljenje je največja moč in modrost,« je zapisal škof Pirih. Ob prazniku vseh svetih, ko nas vsako leto znova strese spoznanje o minljivosti, je čas tudi za upanje, ki ga daje vera v posmrtno življenje. Ker pa je vse, kar je povezano z minevanjem bolj ali manj povezano tudi s trpljenjem, smo za vas danes izbrali nekaj misli, ki govorijo o najtežjih trenutkih vsakega človeka, o tem, kako najti smisel ob izgubi. Zgodbe smo izbrali iz knjige z naslovom V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jih je zbral Božo Rustja.

Ane in Lovro Lipovšek: o neverjetni zgodbi čudežne ozdravitve njunega dvoletnega sina.

Nekaj več kot dve leti je, ko je odjeknila neverjetna zgodba nepojasnjene ozdravitve dvoletnega dečka Metoda, ki je nesrečno padel v zbiralnik vode. Starša Ana in Lovro sta takrat v oddaji Srečanja opisala pretresljive trenutke nesreče, tesnobo pričakovanja in čudež ozdravitve ob katerem so onemeli tudi zdravniki. V oddaji Sol in luč smo za vas pripravili nekaj odlomkov navdihujoče zgodbe vere in zaupanja.

Jessica Cox: Pilotira letalo, vozi avtomobil, ima črni pas iz taekwondoja in je... brez rok od rojstva.

Ker gre za res izjemno zgodbo vztrajnosti in neverjetne pozitivne energije, ki jo izžareva američanka, Jessica Cox, smo se po nekaj letih odločili za ponovitev oddaje v kateri smo predstavili njeno življenje: Kadar slišim ljudi reči ne morem, jih opomnim, da jih bodo te besede omejile. Tako nas opominja Jessica.

Nikos Kazantzakis: Božji ubožec: Kam greš, Frančišek? Na drugi svet. In zakaj poješ? Da ne bi zgrešil poti.

“Roman novogrškega pisatelja Nikosa Kazantzakisa o svetem Frančišku Asiškem je umetniško polnokrvna in razgibana predstavitev znamenitega svetnika zahodnega krščanstva, kakor ga dojema razgledan, nazorsko in ustvarjalni domišljiji odprt pravoslavec 20. stoletja.” Ob prazniku svetnika, ki ga pozna cel svet smo izbrali nekaj odlomkov iz knjige Božji ubožec. Besedilo, ki ga je poslovenil Jaroslav Novak, je zasnovano kot spominsko obnavljanje brata Leona, Frančiškovega najzvestejšega, po značaju nekoliko sančopansovskega spremljevalca po poteh od papeža do sultana, od mladostne radoživosti do popolne askeze, od verističnih do mističnih doživetij. Tako so zapisali ob rob knjige Božji ubožec pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je knjiga izšla.

Jane Goodall: Knjiga upanja: Mladi so danes malodušni, ker so izgubili upanje glede prihodnosti.

Zavedam se, da gremo skozi temne čase. V knjigi z bralci delim svoje razloge za upanje. Človeški intelekt, trdoživost narave, energija, entuziazem in odločnost mladih za reševanje težav, ko jih prepoznajo, sprožijo ukrepanje neuklonljivega človeškega duha. Trdno verjamem, da upanje ni samo pobožna želja, ampak je akcija, spoznanje cilja in poti kako do cilja priti. Ob tem spoznanju zavihaš rokave in pot in cilj s trdim delom tudi uresničiš. To je moja razlaga besede upanje.«

Tako je delo z naslovom Knjiga upanja (Založba Učila) pospremila Jane Goodall, ki bi ji sicer težko rekli, da je avtorica, saj je knjiga napisana v obliki intervjuja, ki ga je pripravil Douglas Abrams. Svetovno znana naravoslovka, Jane Goodall v njej govori o realnosti v kateri smo, čeprav nezavedajoč se ukrajinske tragedije, govori o miru, o človeški naravi, o moči upanja in o neuklonljivosti človeškega duha. Pripravili smo nekaj odlomkov.