Is podcast
»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.
»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
Velika večina ljudi želi uvesti v svoje življenje vsaj kakšno spremembo. Radi bi jedli bolj zdravo, shujšali, se več gibali, zmanjšali stres, bolje spali. Za prepad med željo in dejanjem krivimo marsikaj, najpogosteje pa sebe. Ljudje ponotranjijo sporočilo naše kulture, ki nam govori: ‘Sam, si kriv. Moral bi več telovaditi, vendar tega ne delaš. Sram te bodi.’ Naj vam povem, da niste krivi vi. To je nekaj stavkov iz uvoda v knjigo z naslovom Drobne navade Dr. Briana Fogga, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Izšla je pri založbi Primus.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.
Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.
Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.
Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Spanje je že tako in tako nekakšna splošna težava, premik ure pa vse skupaj še nekoliko poslabša, tudi zato smo se odločili, da v oddaji Sol in luč preberemo nekaj odlomkov iz odlične knjige z naslovom Zakaj spimo, ki jo je napisal Dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije na univezi Berkley v Kaliforniji. Premalo spanja vpliva na mnogo zdravstvenih dejavnikov, tudi na obolelost za rakom, sladkorno bolezen in celo na prekomerno težo.
Spanje je že tako in tako nekakšna splošna težava, premik ure pa vse skupaj še nekoliko poslabša, tudi zato smo se odločili, da v oddaji Sol in luč preberemo nekaj odlomkov iz odlične knjige z naslovom Zakaj spimo, ki jo je napisal Dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije na univezi Berkley v Kaliforniji. Premalo spanja vpliva na mnogo zdravstvenih dejavnikov, tudi na obolelost za rakom, sladkorno bolezen in celo na prekomerno težo.
»Naše življenje je nenehno iskanje in približevanje Svetlobi, dokler ne dosežemo polnost njene Bližine,« je v enega od podlistkov za Revijo Ognjišče zapisal Karl Gržan in težko bi našli lepšo misel za praznike, ki so pred nami. Zbirko teh zapisov, ki so izhajali kot podlistki, so pri Založbi Ognjišče izdali kot knjižico z naslovom Od senc k svetlobi. Za tokratno oddajo Sol in luč smo pred praznikom izbrali dve, prva ima naslov Očetov pomežik iz večnosti, druga pa, Ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko in nam nadenejo šlajer večnosti.
»Naše življenje je nenehno iskanje in približevanje Svetlobi, dokler ne dosežemo polnost njene Bližine,« je v enega od podlistkov za Revijo Ognjišče zapisal Karl Gržan in težko bi našli lepšo misel za praznike, ki so pred nami. Zbirko teh zapisov, ki so izhajali kot podlistki, so pri Založbi Ognjišče izdali kot knjižico z naslovom Od senc k svetlobi. Za tokratno oddajo Sol in luč smo pred praznikom izbrali dve, prva ima naslov Očetov pomežik iz večnosti, druga pa, Ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko in nam nadenejo šlajer večnosti.
Psihiater in teolog, dr. Manfred Lütz se z obilo satire in brez dlake na jeziku postavi na stran veselja do življenja, ter se ne ustraši najbolj mejnih medicinskih, psihoterapevtskih in etičnih vprašanj. Za tokratno oddajo smo iz njegove knjige z naslovom Veselje do življenja izbrali nekaj odlomkov v katerih ošvrkne psihoterapijo, krščanstvo, pa tudi naš odnos do smrti.
Psihiater in teolog, dr. Manfred Lütz se z obilo satire in brez dlake na jeziku postavi na stran veselja do življenja, ter se ne ustraši najbolj mejnih medicinskih, psihoterapevtskih in etičnih vprašanj. Za tokratno oddajo smo iz njegove knjige z naslovom Veselje do življenja izbrali nekaj odlomkov v katerih ošvrkne psihoterapijo, krščanstvo, pa tudi naš odnos do smrti.
Sol da okus in ščiti pred pokvarljivostjo, poleg tega je simbol modrosti, prijateljstva in požrtvovalnosti. Skupnost je sol, kadar ima okus po blagrih. Luč je vir stvarjenja. Kdor je razsvetljen, tudi sam sveti drugim. Oddaja govori o smislu življenja, ter o tem, kako se opremiti, kako živeti, da ta smisel, cilj, tudi dosežemo.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
Slišali ste en del pogovora v petkovem podkastu Rast. Gostja Polona Globočnik je med drugim spregovorila tudi o ozadju sporazuma Mercosur in pasteh, ki jih prinaša za kmetijstvo.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
Ne glede na vse, kar se dogaja, kar se je dogajalo in kar je pred dva tisoč leti doživljala tako imenovana Sveta dežela, Bog prihaja v ta svet. Prihaja ne glede na razdejanje, na sovraštvo, na prepire in prevare, na krivične sodbe, na samozadostnost vladajočih, prihaja … Želi nam biti blizu, želi biti naš brat, eden izmed nas. Prinaša nam blagoslov, upanje, tolažbo … Bog prihaja, kaj pa mi?
Moško zborovsko petje je bila osrednja tema omizja, ki je 14. decembra potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Gostje so bili dr. Tomaž Simetinger z Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zborovodja in skladatelj Damijan Močnik in Neža Križnik Ristič, zborovodkinja Moškega komornega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj. Povzetek iz omizja je pripravila Tanja Dominko.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Smo v drugem dnevu božične osmine, ki podaljša praznik in veselje na Jezusovim rojstvom še za osem dni. Žal vsaka nosečnost ni veselje, denimo ko nosečnica ostane sama ali sta bodoča starša v strahu zaradi zdravniške diagnoze še nerojenega otroka. V takšnih primerih pomeni delovanje Zavoda Živim veliko podporo, pove sodelavka Zavoda Anja Maver, ki je podala resnično zgodbo iz njihovega dela.
Pod besedo disleksija razumemo skupek učnih težav pri šolarjih. Vendar pa omenjene kognitivne težave krojijo posameznikovo življenje tudi v odraslem obdobju. Posvetili se jim bomo tudi v tokratni Svetovalnici: s kakšnimi omejitvami se srečujejo odrasli z disleksijo, katere nadomestne strategije so učinkovite in ali obstaja kakšno združenje za odrasle z disleksijo? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji prof. dr. Ani Krajnc z Inštituta za disleksijo.