Is podcast Papež Janez Dobri - 2. del Is podcast
Papež Janez Dobri - 2. del

Kako je revščina spremljala hišo Roncallijevih in kako je Angelo lovil prvo učenost.
Knjiga Papež Janez Dobri je pri Založbi Ognjišče izšla leta 1967.

Mateja Subotičanec

knjiga

27. 1. 2022
Papež Janez Dobri - 2. del

Kako je revščina spremljala hišo Roncallijevih in kako je Angelo lovil prvo učenost.
Knjiga Papež Janez Dobri je pri Založbi Ognjišče izšla leta 1967.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|27. 1. 2022
Papež Janez Dobri - 2. del

Kako je revščina spremljala hišo Roncallijevih in kako je Angelo lovil prvo učenost.
Knjiga Papež Janez Dobri je pri Založbi Ognjišče izšla leta 1967.

Mateja Subotičanec

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|22. 2. 2024
Dragulj v pesku - 18. del

Radijski roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar. V 18. delu lahko poslušate, kako je Rahabina družina začela spoznavati zakone po katerih so se ravnali Hebrejci.

Dragulj v pesku - 18. del

Radijski roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar. V 18. delu lahko poslušate, kako je Rahabina družina začela spoznavati zakone po katerih so se ravnali Hebrejci.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 18. del

Radijski roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar. V 18. delu lahko poslušate, kako je Rahabina družina začela spoznavati zakone po katerih so se ravnali Hebrejci.

VEČ ...|22. 2. 2024
Dragulj v pesku - 18. del

Radijski roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar. V 18. delu lahko poslušate, kako je Rahabina družina začela spoznavati zakone po katerih so se ravnali Hebrejci.

Radio Ognjišče

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|15. 2. 2024
Dragulj v pesku - 17. del

17. del Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek o tem, kako stežka je voditelj Salmón sprejel pod svoje okrilje družino vlačuge Rahabe.

Dragulj v pesku - 17. del

17. del Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek o tem, kako stežka je voditelj Salmón sprejel pod svoje okrilje družino vlačuge Rahabe.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 17. del

17. del Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek o tem, kako stežka je voditelj Salmón sprejel pod svoje okrilje družino vlačuge Rahabe.

VEČ ...|15. 2. 2024
Dragulj v pesku - 17. del

17. del Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina, prinaša odlomek o tem, kako stežka je voditelj Salmón sprejel pod svoje okrilje družino vlačuge Rahabe.

Radio Ognjišče

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|8. 2. 2024
Dragulj v pesku - 16. del

V 16. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je Jozue dovolil, da Rahaba s svojo družino lahko zaživi med hebrejskim ljudstvom. A nad to odločitvijo niso vsi navdušeni!

Dragulj v pesku - 16. del

V 16. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je Jozue dovolil, da Rahaba s svojo družino lahko zaživi med hebrejskim ljudstvom. A nad to odločitvijo niso vsi navdušeni!

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 16. del

V 16. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je Jozue dovolil, da Rahaba s svojo družino lahko zaživi med hebrejskim ljudstvom. A nad to odločitvijo niso vsi navdušeni!

VEČ ...|8. 2. 2024
Dragulj v pesku - 16. del

V 16. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je Jozue dovolil, da Rahaba s svojo družino lahko zaživi med hebrejskim ljudstvom. A nad to odločitvijo niso vsi navdušeni!

Radio Ognjišče

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|1. 2. 2024
Dragulj v pesku - 15. del

V 15. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je vlačuga Rahaba po padcu Jerihe prosila Hebrejce, da bi s svojo družino lahko živela med njihovim ljudstvom.

Dragulj v pesku - 15. del

V 15. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je vlačuga Rahaba po padcu Jerihe prosila Hebrejce, da bi s svojo družino lahko živela med njihovim ljudstvom.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 15. del

V 15. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je vlačuga Rahaba po padcu Jerihe prosila Hebrejce, da bi s svojo družino lahko živela med njihovim ljudstvom.

VEČ ...|1. 2. 2024
Dragulj v pesku - 15. del

V 15. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate kako je vlačuga Rahaba po padcu Jerihe prosila Hebrejce, da bi s svojo družino lahko živela med njihovim ljudstvom.

Jože Bartolj

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|25. 1. 2024
Dragulj v pesku - 14. del

V 14. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, lahko poslušate kako so Hebrejci po božjem posredovanju zavzeli mesto Jeriha.

Dragulj v pesku - 14. del

V 14. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, lahko poslušate kako so Hebrejci po božjem posredovanju zavzeli mesto Jeriha.

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 14. del

V 14. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, lahko poslušate kako so Hebrejci po božjem posredovanju zavzeli mesto Jeriha.

VEČ ...|25. 1. 2024
Dragulj v pesku - 14. del

V 14. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, lahko poslušate kako so Hebrejci po božjem posredovanju zavzeli mesto Jeriha.

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

VEČ ...|18. 1. 2024
Dragulj v pesku - 13. del

v 13. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate, kako so Hebrejci po božjem posredovanju prečkali naraslo reko Jordan in vstopili v Kanaansko deželo.

Dragulj v pesku - 13. del

v 13. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate, kako so Hebrejci po božjem posredovanju prečkali naraslo reko Jordan in vstopili v Kanaansko deželo.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 13. del

v 13. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate, kako so Hebrejci po božjem posredovanju prečkali naraslo reko Jordan in vstopili v Kanaansko deželo.

VEČ ...|18. 1. 2024
Dragulj v pesku - 13. del

v 13. delu Radijskega romana iz knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar lahko poslušate, kako so Hebrejci po božjem posredovanju prečkali naraslo reko Jordan in vstopili v Kanaansko deželo.

Jože Bartolj

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|11. 1. 2024
Dragulj v pesku - 12. del

V 12. delu Radijskega romana iz knjige knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, se judovska oglednika srečno vrneta v svoj tabor in Jozuetu poročata o stanju v Jerihi.

Dragulj v pesku - 12. del

V 12. delu Radijskega romana iz knjige knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, se judovska oglednika srečno vrneta v svoj tabor in Jozuetu poročata o stanju v Jerihi.

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 12. del

V 12. delu Radijskega romana iz knjige knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, se judovska oglednika srečno vrneta v svoj tabor in Jozuetu poročata o stanju v Jerihi.

VEČ ...|11. 1. 2024
Dragulj v pesku - 12. del

V 12. delu Radijskega romana iz knjige knjige Dragulj v pesku pisateljice Tesse Afshar, se judovska oglednika srečno vrneta v svoj tabor in Jozuetu poročata o stanju v Jerihi.

Jože Bartolj

knjiga Tessa Afshar Dragulj v pesku Rahaba Jeriha svetopisemska zgodovina Jozuetova knjiga

Radijski roman

VEČ ...|4. 1. 2024
Dragulj v pesku - 11.del

Dragulj v pesku - 11.del

knjiga

Radijski roman

Dragulj v pesku - 11.del
VEČ ...|4. 1. 2024
Dragulj v pesku - 11.del

Jože Bartolj

knjiga

Radijski roman

Za ljubitelje literarnih del, ki ne morejo več brati sami, so slepi oz. slabovidni ali zgolj radi prisluhnejo zborni in lepi radijski izreki, je na voljo Radijski roman. Prebriramo daljša in krajša literarna dela starejših in novejših datumov, ki imajo krščansko podlago ali sporočilo. Do zdaj ste lahko že spremljali dela: Arški župnik, Frančiškan v SS, Prerok, Povest družine Martin, Samo ljubezen ostane, Nokturno za Primorsko, Ukradli ste mi srce, Mati velikodušne ljubezni, Pastirica Urška, Brez očeta, Brez matere ... Od jeseni 2017 naprej prebiramo roman Brez otrok Briana J. Gaila.

Jože Bartolj

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Globine

VEČ ...|13. 2. 2024
Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Bolezen kot sestavina življenja

V Globinah smo tokrat razmišljali o sestavini človeškega življenja, ki ji malokdo uide - to je bolezni. Je spremljevalka naše človeške realnosti, ki vsakega sreča v njegovi lastni resničnosti na delu njegove poti. Smo lahko pripravljeni nanjo? Kaj pomeni sprejeti bolezen in objeti trpljenje? Kakšno vlogo ima molitev za bolne, kaj pomeni zdravljenje z vero in kako sprejeti trpljenje? Z nami sta bila salezijanec Franc Brečko in župnik na Ptujski gori Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

duhovnostbolezenzdravjemolitevbolniško maziljenjeverasmrt

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2024
O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

O položaju kmetov in viziji kmetijske politike

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred dnevi, na zahtevo NSi razpravljal o položaju kmetov in viziji kmetijske politike. Nekaj poudarkov smo zbrali v nedeljski kmetijski oddaji.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2024
Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Film Okronana o mistikinja Magdaleni Gornik

Tokrat smo z režiserjem Davidom Sipošem predstavili film Okronana, ki govori o mistikinji Magdaleni Gornik in so ga minuli petek premierno predstavili v Sodražici. V mesecu marcu prihaja tudi na sporede nekaterih kinodvoran po Sloveniji.

Jože Bartolj

kulturafilmDavid SipošMagdalena Gornikfilm Okronana

Spominjamo se

VEČ ...|26. 2. 2024
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 2. 2024
Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

Bogoslužje Svetovnega molitvenega dne letos pripravile Palestinke

Vsak prvi petek v marcu društvo Svetovni molitveni dan Slovenija organizira ekumensko bogoslužje na več krajih v naši domovini. Besedilo pripravijo različne skupine kristjank vsega sveta. Letos so na vrsti ženske iz Palestine, kar je še posebej dobrodošlo, saj je dolgotrajni konflikt z Izraelom dosegel enega svojih vrhuncev po oktobrskem napadu skrajnega gibanja Hamas na južni del Izraela. Naša gostja je bila sodelavka Društva Marjeta Žebovec. 

s. Meta Potočnik

svetovni molitveni danPalestinakristjanke

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2024
Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Kako podpreti otroka pri izbiri šolanja?

Za mladimi so letošnji informativni dnevi, odločitve, kam in kako naprej, pa včasih še ne povsem jasne. Marsikdo se znajde v stiski, kako stehtati med dvema podobnima gimnazijama, kam se vpisati oz. kako ugoditi vsem, ki dobrohotno svetujejo. V Svetovalnici smo se posvetili predvsem staršem: kako s podvprašanji podpreti svojega mladostnika pri odločanju? Naša gostja je bila karierna svetovalka Nada Zupančič.

Blaž Lesnik

svetovanjeizobraževanjekarierapoklic