Žalostni del dne 21. 3.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

21. 3. 2025
Žalostni del dne 21. 3.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

VEČ ...|21. 3. 2025
Žalostni del dne 21. 3.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|25. 3. 2025
Žalostni del dne 25. 3.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Žalostni del dne 25. 3.

Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 25. 3.
Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.
VEČ ...|25. 3. 2025
Žalostni del dne 25. 3.
Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Anton Česen.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|24. 3. 2025
Žalostni del dne 24. 3.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 24. 3.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 24. 3.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|24. 3. 2025
Žalostni del dne 24. 3.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|23. 3. 2025
Žalostni del dne 23. 3.

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Žalostni del dne 23. 3.

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 23. 3.
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.
VEČ ...|23. 3. 2025
Žalostni del dne 23. 3.
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|22. 3. 2025
Žalostni del dne 22. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 22. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 22. 3.
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.
VEČ ...|22. 3. 2025
Žalostni del dne 22. 3.
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 3. 2025
Žalostni del dne 20. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del dne 20. 3.

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 20. 3.
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).
VEČ ...|20. 3. 2025
Žalostni del dne 20. 3.
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 3. 2025
Žalostni del dne 19. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre.

Žalostni del dne 19. 3.

Molile so redovnice - Šolske sestre.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 19. 3.
Molile so redovnice - Šolske sestre.
VEČ ...|19. 3. 2025
Žalostni del dne 19. 3.
Molile so redovnice - Šolske sestre.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|18. 3. 2025
Žalostni del dne 18. 3.

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del dne 18. 3.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del dne 18. 3.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|18. 3. 2025
Žalostni del dne 18. 3.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec
Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 3. 2025
Gost: mag. Branko Cestnik

Razmišljali smo o postnem dogajanju v Cerkvi na Slovenskem in od kod spet privlačnost strožjih metod posta. Kaj Trumpov vzpon in njegova naslomba na krščanstvo dejansko pomeni za krščanstvo? Kaj se skriva za pojmom moralni ugled parlamenta in kako je s tem ugledom? In končno še pogled v našo soseščino. Srbski predsednik Vučić vlada s Titovo metodo. Uživa tiho podporo mednarodne skupnosti in tlači sodržavljane.

Gost: mag. Branko Cestnik

Razmišljali smo o postnem dogajanju v Cerkvi na Slovenskem in od kod spet privlačnost strožjih metod posta. Kaj Trumpov vzpon in njegova naslomba na krščanstvo dejansko pomeni za krščanstvo? Kaj se skriva za pojmom moralni ugled parlamenta in kako je s tem ugledom? In končno še pogled v našo soseščino. Srbski predsednik Vučić vlada s Titovo metodo. Uživa tiho podporo mednarodne skupnosti in tlači sodržavljane.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|25. 3. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. marec 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 25. marec 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|18. 3. 2025
Pomlad za dušo

Postiti se pomeni učiti se kako biti srečen s preprostimi stvarmi. To je le ena od misli, ki jim lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sol in luč v kateri bomo brali iz knjige Phila Bosmansa z naslovom »Pomlad za dušo«. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Pomlad za dušo

Postiti se pomeni učiti se kako biti srečen s preprostimi stvarmi. To je le ena od misli, ki jim lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sol in luč v kateri bomo brali iz knjige Phila Bosmansa z naslovom »Pomlad za dušo«. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Doživetja narave

VEČ ...|21. 3. 2025
50 let E6

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.

50 let E6

Ste že slišali za evropske pešpoti? Dvanajst jih prepreda Staro celino in merijo v skupni dolžini več kot 60.000 km. Ena izmed njih z oznako E6 letos praznuje 50 let. Poteka od Baltskega morja do Grčije, pri nas je bila odprta 24. maja 1975. Organizacija praznovanja jubileja je bila zaupana prav Sloveniji. Več o zgodovini in ideji ter dogodkih je povedal predsednik Komisije za evropske pešpoti in gozdar Jože Prah, pred svetovnim dnem voda in meteorologije pa smo pozornost posvetili tudi opozarjanju na neugodne vremenske razmere in vodi, ki v obliki snežnih plazov ogroža človekovo dejavnost. Spregovorili so: Aleš Poredoš, Veronika Hladnik Zakotnik in Jaka Ortar iz Agencije RS za okolje.

Blaž Lesnik

evropske pešpotihojapopotništvonaravaE6meteoalarmARSOplazovi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 3. 2025
Bila je močan steber slovenske skupnosti

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so se s pogrebno sveto mašo poslovili od rojakinje Marthe Magajna. Rodila se je leta 1939 v Bevkah pri Vrhniki, v Avstralijo je prišla leta 1967. V slovenski skupnosti je bila udeležena v številih dejavnostih, tako pri Klubu Triglav v Sydneyju kot pri HASA NSW, to je zgodovinski arhiv za avstralske Slovence, ki deluje že več kot dvajset let. Neprecenljivo je bilo Martino delo pri rednem beleženje dogodkov v slovenski skupnosti in poročanje za versko revijo Misli in Stičišče avstralskih Slovencev, nam je povedal slovenski župnik v Merrylandsu v Sydneyju p. Darko Žnidaršič. Martha je bila ponosna Avstralka, za vedno hvaležna za priložnosti, ki jih je nudila nova država. Toda v srcu je ostala predana hči domovine.

Bila je močan steber slovenske skupnosti

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju so se s pogrebno sveto mašo poslovili od rojakinje Marthe Magajna. Rodila se je leta 1939 v Bevkah pri Vrhniki, v Avstralijo je prišla leta 1967. V slovenski skupnosti je bila udeležena v številih dejavnostih, tako pri Klubu Triglav v Sydneyju kot pri HASA NSW, to je zgodovinski arhiv za avstralske Slovence, ki deluje že več kot dvajset let. Neprecenljivo je bilo Martino delo pri rednem beleženje dogodkov v slovenski skupnosti in poročanje za versko revijo Misli in Stičišče avstralskih Slovencev, nam je povedal slovenski župnik v Merrylandsu v Sydneyju p. Darko Žnidaršič. Martha je bila ponosna Avstralka, za vedno hvaležna za priložnosti, ki jih je nudila nova država. Toda v srcu je ostala predana hči domovine.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 3. 2025
V sklopu EPK GO/2025 Romarska pot, Goriški camino

V času vse večje priljubljenosti pohodništva je v sklopu Evropske prestolnice kulture GO/2025 nastal Goriški camino ali Iter Goritiense. Gre za 82 kilometrov dolgo romarsko pešpot, ki povezuje Oglej v Italiji in Sveto Goro v Sloveniji.

V sklopu EPK GO/2025 Romarska pot, Goriški camino

V času vse večje priljubljenosti pohodništva je v sklopu Evropske prestolnice kulture GO/2025 nastal Goriški camino ali Iter Goritiense. Gre za 82 kilometrov dolgo romarsko pešpot, ki povezuje Oglej v Italiji in Sveto Goro v Sloveniji.

Jože Bartolj

kulturaGoriški camino

Spominjamo se

VEČ ...|25. 3. 2025
Spominjamo se dne 25. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 3.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|25. 3. 2025
Praznično kosilo

Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki  - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...  

Praznično kosilo

Naj se današnji praznik pozna tudi na mizah, se strinja tudi sestra Nikolina in predlaga, da se kosilo začne z dobro juho. Za zakuho so lahko rezanci ali pa domača, sveža ribana kaša ali zdrobovi žličniki  - lahko so z dodano narezano špinačo. Zelo okusno in preprosto ter hitro pripravljeno je pečeno piščančje meso. To so lahko zrezki ali pa kosi s kostjo. Za prilogo je lahko krompir na kateri koli način - odvisno od družine, testenine ali riž. Zelo okusna priloga bo tudi ajdova kaša, še posebej, če jo lahko pripravimo z gobami, ki jih še imamo v skrinji. Kosila ni brez zelenjave. Za solato sestra Nikolina priporoča domač motovilec z vrta ali morda regrat. Da bo praznik res praznik pa pripravimo še sladico, na primer biskvit. Razmerje sestavine je: 1 jajce, 2 žlici sladkorja, 2 žlici olja, 2 žlici moke. Najprej naredimo sneg, dodamo rumenjake, in olje ter moko s pecilnim praškom. Za en pekač naredimo testo iz štirih jajc. V tem primeru potrebujemo pol pecilnega praška. Polovico mase nalijemo na pekač, pokrit s peki papirjem. Naložimo narezano sadje iz kompota ali maline iz skrinje. Pokrijemo s preostankom mase in pečemo 25-30 minut pri 180 - 190 stopinjah Celzija. Vedno se zraven poda tudi kakšna kepica sladoleda ...  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 3. 2025
Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Rodbina

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina