V oddaji smo se ustavili pri novem albumu ameriške krščanske zasedbe MercyMe, ki nosi naslov Always Only Jesus. Prisluhnili pa smo tudi novi priredbi njihove največje uspešnice I Can Only Imagine, s katero so pospremili izid istoimenskega celovečernega filma.
V oddaji smo slišali:
V oddaji smo se ustavili pri novem albumu ameriške krščanske zasedbe MercyMe, ki nosi naslov Always Only Jesus. Prisluhnili pa smo tudi novi priredbi njihove največje uspešnice I Can Only Imagine, s katero so pospremili izid istoimenskega celovečernega filma.
V oddaji smo slišali:
V oddaji smo se ustavili pri novem albumu ameriške krščanske zasedbe MercyMe, ki nosi naslov Always Only Jesus. Prisluhnili pa smo tudi novi priredbi njihove največje uspešnice I Can Only Imagine, s katero so pospremili izid istoimenskega celovečernega filma.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Predstavili smo drugi del glasbene trilogije kanadskega glasbenika Dana Bremnesa, ki nosi naslov The Villain. Ta se po prvem delu, ki je nosil naslov The Hero, tokrat osredotoča na človeško temnejšo, manj popolno plat ... ki pa nas, kot avtor ugotavlja v pesmi Human, dela ljudi.
Slišali smo:
Ritem srca
Predstavili smo drugi del glasbene trilogije kanadskega glasbenika Dana Bremnesa, ki nosi naslov The Villain. Ta se po prvem delu, ki je nosil naslov The Hero, tokrat osredotoča na človeško temnejšo, manj popolno plat ... ki pa nas, kot avtor ugotavlja v pesmi Human, dela ljudi.
Slišali smo:
Ritem srca
Povabili smo na AntonFest, ki ga na Štangi pri Litiji to soboto pripravlja Janez Ferlež. Ob njem bo nastopilo kar nekaj gostov, dogodek pa bo zaznamoval tudi blagoslov glasbenega studia ... Ob njem bodo na oder stopili Antonio Tkalec, skupina Dominik, Matej Šoklič, Neža in Damjan Pančur in Tiana. Več o dogodku pa nam je v zaupal organizator sam. Z njim se je pogovarjal Marjan Bunič.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na AntonFest, ki ga na Štangi pri Litiji to soboto pripravlja Janez Ferlež. Ob njem bo nastopilo kar nekaj gostov, dogodek pa bo zaznamoval tudi blagoslov glasbenega studia ... Ob njem bodo na oder stopili Antonio Tkalec, skupina Dominik, Matej Šoklič, Neža in Damjan Pančur in Tiana. Več o dogodku pa nam je v zaupal organizator sam. Z njim se je pogovarjal Marjan Bunič.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Ritem srca
Maša Leskovar in Tinkara Čerin sta nam zaupali kako so potekali priprave in snemanje novega albuma skupnosti Emanuel K Bogu ozrite se. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi pobude mladih, ki so pri njem tudi imeli vodilno vlogo. Povabili pa smo tudi na predstavitvene koncerte, ki jih pripravljajo na Rakovniku, v Celju in Dornberku.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Maša Leskovar in Tinkara Čerin sta nam zaupali kako so potekali priprave in snemanje novega albuma skupnosti Emanuel K Bogu ozrite se. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi pobude mladih, ki so pri njem tudi imeli vodilno vlogo. Povabili pa smo tudi na predstavitvene koncerte, ki jih pripravljajo na Rakovniku, v Celju in Dornberku.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Josh Garrels je 45-letni ameriški kantavtor, skladatelj in producent iz South Benda v Indiani. Njegovo glasbo bi žanrsko lahko opisali kot tradicionalni folk s primesjo drugih zvrsti, vsebinsko pa se kot avtor osredotoča na krščanske tematike, katerih pa se loteva z nekonvencionalnih zornih kotov in globoke osebne refleksije.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Josh Garrels je 45-letni ameriški kantavtor, skladatelj in producent iz South Benda v Indiani. Njegovo glasbo bi žanrsko lahko opisali kot tradicionalni folk s primesjo drugih zvrsti, vsebinsko pa se kot avtor osredotoča na krščanske tematike, katerih pa se loteva z nekonvencionalnih zornih kotov in globoke osebne refleksije.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Z nami je bil tokrat Antonio Tkalec, ki je povabil na poseben koncert, katerega pripravlja skupaj z Janezom Ferležem. Drug del oddaje pa smo namenili škotskemu kantavtorju Stephu Macleodu, ki je spoznal vso bedo navidezne svobode, hedonizma, odvisnosti in končno ulice, zdaj pa z glasbo poje slavo Gospodu in pričuje o Njegovih delih.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Z nami je bil tokrat Antonio Tkalec, ki je povabil na poseben koncert, katerega pripravlja skupaj z Janezom Ferležem. Drug del oddaje pa smo namenili škotskemu kantavtorju Stephu Macleodu, ki je spoznal vso bedo navidezne svobode, hedonizma, odvisnosti in končno ulice, zdaj pa z glasbo poje slavo Gospodu in pričuje o Njegovih delih.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Ustavili smo se pri novem albumu 41-letnega pevca in avtorja sodobne krščanske glasbe iz San Diega v ZDA Phila Wickhama.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Ustavili smo se pri novem albumu 41-letnega pevca in avtorja sodobne krščanske glasbe iz San Diega v ZDA Phila Wickhama.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na letošnjo Stično mladih ter se z glasbo odpravili na Hrvaško in prisluhnili tamkajšnjemu t. i. mlademu valu. Torej izvajalcem, ki na hrvaško sceno krščanske glasbe prinašajo nov zagon, nove pristope in nov veter.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na letošnjo Stično mladih ter se z glasbo odpravili na Hrvaško in prisluhnili tamkajšnjemu t. i. mlademu valu. Torej izvajalcem, ki na hrvaško sceno krščanske glasbe prinašajo nov zagon, nove pristope in nov veter.
V oddaji smo slišali:

Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Kulturni utrinki
Kulturno društvo Mohorjan prireja Sušnikove dneve, v okviru katerih bodo danes ob 17h v Grošljevi galeriji na Prevaljah, odprli razstavo kiparja Alberta Mesnerja z naslovom Prisiljena pot, vojno nasilje v občini Prevalje ob 80. obletnici konca 2. svetovne vojne. V drugem delu pa še novica o britanski študiji, ki je pokazala, da lahko ogled umetnin v galerijah pozitivno vpliva na takojšnje zmanjšanje stresa.