Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.
V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.
Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi.
Na martinovo smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s prireditve, na kateri so se oglašali napevi v čast vinski trti in vinu, ki so jo pripravili Kapélski pubje z gosti; pevci Folklorne skupine Duplo Pišece in pevci iz Koritnega.
Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Sredi oktobra so pevci iz Globokega pripravili že tradicionalno prireditev Hladna jesen že prihaja. Odlomke s srečanja, na katerem so poleg gostiteljev nastopili še Lana Žužek, članica Citrarskega orkestra Glasbene šole Brežice, ljudski pevci iz Bistrice ob Sotli, Naklanske ropotule in Mladi godci Folklorne skupine Podkuca, ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost.
Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Lani smo se poslovili od Mirka Ramovša, raziskovalca ljudskega plesa in utemeljitelja etnokoreologije. Svoje življenje je posvetil preučevanju in raziskovanju plesnega izročila. S strokovnimi nasveti, izobraževanji, recenzijami, koreografijami ter z ljubeznijo do lepote plesa je močno zaznamoval folklorno dejavnost.
Šest folklornih skupin, s katerimi je Mirko Ramovš sodeloval, je 5. oktobra v Majšperku pripravilo srečanje njemu v spomin. Odlomke s prireditve, ki je potekala pod okriljem Nežke Lúbej in Folklornega društva Lancova vas, ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Prvo oktobrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali družina Miklavž iz Mislinje, družina Ulaga iz Rečice pri Laškem in družina Sovίnc z Rázborja pri Slovenj Gradcu. Združuje jih vera, ljubezen do domače zemlje in ljudska pesem.
Prvo oktobrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali družina Miklavž iz Mislinje, družina Ulaga iz Rečice pri Laškem in družina Sovίnc z Rázborja pri Slovenj Gradcu. Združuje jih vera, ljubezen do domače zemlje in ljudska pesem.
Pevska skupina Dečve iz Kranja, Ljudski pevci Zarja iz Račne in Folklorno društvo Lancova vas so oblikovali zadnjo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, v kateri smo se s krajšimi odlomki spomnili njihovih minulih praznovanj.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.
Pred tednom Karitas in ob 30. obletnici Uprave RS za zaščito in reševanje smo v oddaji v ospredje postavili lanske poplave - najhujšo vodno ujmo znano doslej in izkušnje, ki jih je prinesla ta naravna nesreča. Matej Pirnat, Danilo Jesenik Jelenc in Martin Smodiš so povedali, kako so doživljali samo nesrečo, kako je potekalo reševanje prizadetih, dostavljanje pomoči, koordinacija prostovoljcev. Stiske prizadetih v poplavah ostajajo, zato je raznovrstna pomoč še vedno potrebna. Gostje so predstavili tudi izkušnje, ki jih je prinesla lanska ujma.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. november 2024 ob 05-ih
V letu molitve (2024), s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili smo tudi o križevem potu.
V sobotnem duhovnem večeru boste najprej slišali duhovni nagovor za 34. nedeljo med letom oziroma za praznik Kristusa, kralja vesoljstva, ki ga je pripravil upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Sledila bo molitev prvih nedeljskih večernic in molitev rožnega venca, s katerim bomo molili za Radio Ognjišče in vse njegove ustvarjalce programa. Zadnje dejanje sobotnega duhovnega večera bo radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat bo govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili bomo tudi o križevem potu.