Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V okviru kulturnega društva Grádin deluje pevska skupina Kantadore. Danes jo sestavljajo štirje pevci, nekdaj pa jih je bilo več. Tri desetletja pojejo skupaj in negujejo pevsko tradicijo v istrskem dvoglasju; na debelo in na tenko.
Istrsko skupino Kantadore smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte - godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično - novoletni čas.
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto. V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte - godci zagodte, smo se s pesmimi sprehodili v božično - novoletni čas.
Skupina ljudskih pevk Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja, je izdala tretjo zgoščenko. 17 pevk je nanjo dokumentiralo cerkvene in nabožne napeve. Zgoščenko, ki so jo naslovili Na sred vasi en križ stoji, pod križem rastejo rožce tri, sta v oddaji o ljudski glasbi predstavili dve pevki; Marija Bončina in Irena Žbogar.
Skupina ljudskih pevk Korenine, Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja, je izdala tretjo zgoščenko. 17 pevk je nanjo dokumentiralo cerkvene in nabožne napeve. Zgoščenko, ki so jo naslovili Na sred vasi en križ stoji, pod križem rastejo rožce tri, sta v oddaji o ljudski glasbi predstavili dve pevki; Marija Bončina in Irena Žbogar.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte ste poslušali posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Nastopili so: Fantje z Viča - Kulturno umetniško društvo Židan Parazol Ljubljana, Šuštarji - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke - pevke Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, Vaški pubi z Nušo in Zalo - Kulturno prosvetno društvo Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani - Akademska folklorna skupina Ozara Kranj.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte ste poslušali posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Nastopili so: Fantje z Viča - Kulturno umetniško društvo Židan Parazol Ljubljana, Šuštarji - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno, Maroltovke - pevke Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, Vaški pubi z Nušo in Zalo - Kulturno prosvetno društvo Kovač Lija Vuhred in Kranjski furmani - Akademska folklorna skupina Ozara Kranj.
240 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 59, državno pa 41 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Posnetku prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila ste prisluhnili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
240 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 59, državno pa 41 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 16. novembra v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Posnetku prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila ste prisluhnili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.
Slavica Valenko, Terezija Kokol, Angela Šprah, Milena Korošec, Marija Kokol in Pavla Milošič so sestre Kopίnske. Prihajajo iz Slatine pri Cirkulanah. Leta 2002 so ustanovile pevsko skupino in v njej združile svoje mladostne spomine na petje doma in v domači okolici. Sestre Kopίnske so sredi oktobra pripravile koncert ob 20-letnici delovanja. Odlomke s prireditve ste poslušali v nocojšnji oddaji o ljudski glasbi.
V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.
V oddaji o ljudski glasbi ste poslušali posnetek koncerta Zajuckaj in zapoj, ki se je odvil 18. oktobra v Atriju ZRC SAZU. Dogodek že 27. let pripravljajo sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta. Letošnji, ki ga ja zasnovala dr. Urša Šivic, je bil posvečen etnomuzikologu, folkloristu, dirigentu in skladatelju Francetu Maroltu. Delčke njegovega znanstvenega in umetniškega dela je predstavili Akademski pevski zbor Tone Tomšič, članice in člani Akademske folklorne skupine France Marolt ter solista Živa Knific Zaletelj in Boris Kurent.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
Še vedno za izvajanje oblasti blatijo vero in Cerkev, kar so počeli liberalci in komunisti. Za promocijo se radi slikajo s škofi in papežem, a ker jim gre le za oblast in denar in jim je zato vera moteča, s prefinjenimi metodami izključujejo duhovnike iz javnosti, omejujejo cerkveno življenje in delovanje.
Vreme – od nekdaj vsakdanja in postranska tema. Ko se v pogovoru nimamo na kaj navezati, nam priskočijo na pomoč trenutne vremenske razmere. Profesionalni napovedovalci vremena se z njim ukvarjajo iz dneva v dan in številne službe brez njihovih napovedi ne bi mogle opravljati svojega dela. Med vremenske modele in v gorski svet, med markacije in posredovanje napovedi za širšo javnost nas je popeljala meteorologinja z Agencije za okolje Veronika Hladnik Zakotnik.
V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih. Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje.
Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …