Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 9. 2025
Družina poje 2025, 2. del

Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.

Družina poje 2025, 2. del

Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Družina poje 2025, 2. del

Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.

VEČ ...|29. 9. 2025
Družina poje 2025, 2. del

Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 9. 2025
Družina poje 2025, 1. del

Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.

Družina poje 2025, 1. del

Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Družina poje 2025, 1. del

Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.

VEČ ...|22. 9. 2025
Družina poje 2025, 1. del

Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 9. 2025
Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|15. 9. 2025
Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 9. 2025
V ritmu tradicije

Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.

Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

V ritmu tradicije

Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.

Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

V ritmu tradicije

Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.

Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|8. 9. 2025
V ritmu tradicije

Pevke Dečve iz Kranja, tercet pevk Folklorno društvo Groblje Domžale, pevke ljudskih pesmi Folklorna skupina Karavanke Tržič, Folklorna skupina Sava Kranj, skupina Hiša čez cesto iz Milj pri Šenčurju, spontani ženski pevski zbor Folklorna skupina Val Rezija, pevci Kopači iz Podlehnika in skupina Ragle iz Trebnjega so sredi junija v Kranju sodelovali na posebnem dogodku, imenovanem Izmenjevalnica ljudskih pesmi.

Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 9. 2025
Jaz sem muzikant

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodijo tudi Matija Márkič, predsednik in umetniški vodja KUD Triglav Srednja vas v Bohinju ter Sara Košir in Kristina Dobrovoljc, mentorici otroške folklorne skupine Coklarčki iz Borovnice. Predvajali smo tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

Jaz sem muzikant

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodijo tudi Matija Márkič, predsednik in umetniški vodja KUD Triglav Srednja vas v Bohinju ter Sara Košir in Kristina Dobrovoljc, mentorici otroške folklorne skupine Coklarčki iz Borovnice. Predvajali smo tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

glasba družba spomin pogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

Jaz sem muzikant

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodijo tudi Matija Márkič, predsednik in umetniški vodja KUD Triglav Srednja vas v Bohinju ter Sara Košir in Kristina Dobrovoljc, mentorici otroške folklorne skupine Coklarčki iz Borovnice. Predvajali smo tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

VEČ ...|1. 9. 2025
Jaz sem muzikant

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodijo tudi Matija Márkič, predsednik in umetniški vodja KUD Triglav Srednja vas v Bohinju ter Sara Košir in Kristina Dobrovoljc, mentorici otroške folklorne skupine Coklarčki iz Borovnice. Predvajali smo tudi nekaj gradiva iz Otroške pesmarice, 1. del, ki ponuja pesmi, izštevanke, zbadljivke, uspavanke in prstne igre.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin pogovor

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 8. 2025
Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

VEČ ...|25. 8. 2025
Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 8. 2025
Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

VEČ ...|18. 8. 2025
Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|27. 9. 2025
Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|2. 10. 2025
Kaj je digitalni podpis in kako deluje eUprava?

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Kaj je digitalni podpis in kako deluje eUprava?

Spregovorili smo o različnih možnostih, ki jih nudi eUprava, med katerimi je poleg vpogleda v osebne podatke, vloge in premoženje tudi elektronski podpis. Na ta način je z nekaj kliki mogoče olajšati naše vsakdanje opravke z državo: od oddaje vloge za štipendijo do aktualnega podpisa za razpis referenduma o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z nami je bil predsednik Družinske pobude Tomaž Merše.

Blaž Lesnik

svetovanjedigitalni podpisreferendumotroški dodatekštipendije

Moja zgodba

VEČ ...|28. 9. 2025
Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTine DebeljakJeremija KalinHelena JanežičTurjaški labod

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2025
35 let celovških lutkarjev

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki«  Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

35 let celovških lutkarjev

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki«  Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ...|27. 9. 2025
Zvestoba

Na temo zvestobe do Cerkve, domovine, sozakonca in sebe sta v oddaji premišljevala zakonca Perko.

Zvestoba

Na temo zvestobe do Cerkve, domovine, sozakonca in sebe sta v oddaji premišljevala zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Radijski roman

VEČ ...|2. 10. 2025
Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 10. 2025
Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan