Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

24. 6. 2024
Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|24. 6. 2024
Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|25. 8. 2025
Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

VEČ ...|25. 8. 2025
Večer ljudske glasbe Pr Laškarju v Zabočevem

Zadnji petek v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočévem pri Borovnici, pripravila večer slovenskega ljudskega izročila. Letošnjo prireditev so oblikovali ljudski godci iz Pake nad Vitanjem, pevke Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline ter Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 8. 2025
Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

VEČ ...|18. 8. 2025
Pika paka hamrle

Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke s koncerta Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je potekal sredi junija v Atriju ZRC SAZU in je bil posvečen pesemskemu izročilu Kočevske. Vsebinsko sta ga zasnovali dr. Anja Moric, ki je tudi avtorica veznega besedila, in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta. Koncert so oblikovali Cantate Domino, vokalna skupina iz Kočevja ter otroška in odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

VEČ ...|11. 8. 2025
Marija rožce trgala

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z napevi o Mariji. Pele so pevke Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane in pevke Bodeče neže s Primskovega. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 8. 2025
Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|4. 8. 2025
Po jezeru bliz Triglava

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 7. 2025
Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

VEČ ...|28. 7. 2025
Kaj pa ti piskaš

Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši. 

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 7. 2025
Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

VEČ ...|21. 7. 2025
Odplula je barčica moja

Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 7. 2025
Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

VEČ ...|14. 7. 2025
Zato smo sem prirajžali

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 7. 2025
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

VEČ ...|7. 7. 2025
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine 2024

Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila. 

Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|29. 8. 2025
Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Radijsko kolesarjenje za mali šmaren in nova prvenstvena Aleša Česna

Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.

Blaž Lesnik

kolesarjenjeRadio OgnjiščeOd Marije k MarijialpinizemAleš ČesenPakistan

Globine

VEČ ...|12. 8. 2025
Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Dialog z ateizmom #7 - refleksija

Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si

Blaž Lesnik

duhovnostateizemveradialog

Svetovalnica

VEČ ...|29. 8. 2025
Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|31. 8. 2025
Plemenski obred zoper nesocialno obnašanje

Neko južnoafriško pleme, kjer je nesocialno ali kriminalno obnašanje zelo redko, pozna zelo zanimivo navado za take primere. Če član plemena ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Plemenski obred zoper nesocialno obnašanje

Neko južnoafriško pleme, kjer je nesocialno ali kriminalno obnašanje zelo redko, pozna zelo zanimivo navado za take primere. Če član plemena ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTomaž IvešićŠpela Chomicki

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|31. 8. 2025
Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Karitas in akcija Srce Afrike

Slovenska Karitas obeležuje 20 let dobrodelne akcije Za srce Afrike, katere letošnja izvedba poteka prav v teh dneh. V rubriki Pojdite in učite boste slišali o rezultatih doslej, upanju za prihodnost in iskreno zahvalo vsem, ki pomagate nerazvitemu svetu, misijonskim deželam.

Jure Sešek

duhovnostmisijonkaritassrce afrikejana lampe

Z ljudmi na poti

VEČ ...|31. 8. 2025
Klara Lotrič, Turčija

Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.

Klara Lotrič, Turčija

Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.

Andrej Šinko

družbainfo