Is podcast
Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskuje sodobne pripovedne in pesemske folklore, je avtor več knjig. Doma v ugankah. Avtor ali soavtor več radijskih in televizijskih oddaj, sodeloval je pri nekaj muzikalih in za Povodnega moža napisal scenarij. Zbirka pesmi z naslovom Rimana kaša je nominirana za večernico.
Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskuje sodobne pripovedne in pesemske folklore, je avtor več knjig. Doma v ugankah. Avtor ali soavtor več radijskih in televizijskih oddaj, sodeloval je pri nekaj muzikalih in za Povodnega moža napisal scenarij. Zbirka pesmi z naslovom Rimana kaša je nominirana za večernico.
Dr. Ambrož Kvartič je doktor etnologije in kulturne antropologije. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskuje sodobne pripovedne in pesemske folklore, je avtor več knjig. Doma v ugankah. Avtor ali soavtor več radijskih in televizijskih oddaj, sodeloval je pri nekaj muzikalih in za Povodnega moža napisal scenarij. Zbirka pesmi z naslovom Rimana kaša je nominirana za večernico.
V neokrnjeni naravi v osrčju Vidovskih hribov na Notranjskem smo obiskali Franca Tekavca, kjer ima posestvo z nasadi in destilarno. Nedavno je za izdelke blagovne znamke Bahne pridobil certifikat zaščitene geografske označbe in za eno od pijač prejel najvišjo nagrado na strokovnem ocenjevanju. Začel je v šolstvu, nadaljeval v gospodarstvu in sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s podjetniško zgodbo, ki odmeva doma kot v tujini. V življenju ga vodi vedoželjnost in načelo, ne glede na vse, kar se zgodi, ohraniti optimizem. Svojevrsten sogovornik, kakršnega ne srečamo pogosto.
V neokrnjeni naravi v osrčju Vidovskih hribov na Notranjskem smo obiskali Franca Tekavca, kjer ima posestvo z nasadi in destilarno. Nedavno je za izdelke blagovne znamke Bahne pridobil certifikat zaščitene geografske označbe in za eno od pijač prejel najvišjo nagrado na strokovnem ocenjevanju. Začel je v šolstvu, nadaljeval v gospodarstvu in sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s podjetniško zgodbo, ki odmeva doma kot v tujini. V življenju ga vodi vedoželjnost in načelo, ne glede na vse, kar se zgodi, ohraniti optimizem. Svojevrsten sogovornik, kakršnega ne srečamo pogosto.
Ob tradicionalnem kolesarskem romanju smo na Koroškem pred mikrofon povabili pevca, ki ju poznamo z radijskih počitnic Danila in Branka. Za zanimivejši pogovor pa povabili še Marijo, vsi trije so vpeti v več različnih pevskih sestavov. Pesem jim vpliva upanje in življenju daje smisel. Kako se prepleta v njihov vsakdan, kako jim pomaga pisati pozitivne zgodbe, smo slišali v pogovoru s terena.
Ob tradicionalnem kolesarskem romanju smo na Koroškem pred mikrofon povabili pevca, ki ju poznamo z radijskih počitnic Danila in Branka. Za zanimivejši pogovor pa povabili še Marijo, vsi trije so vpeti v več različnih pevskih sestavov. Pesem jim vpliva upanje in življenju daje smisel. Kako se prepleta v njihov vsakdan, kako jim pomaga pisati pozitivne zgodbe, smo slišali v pogovoru s terena.
Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta.
Zoran Drobnjak rad hodi, prehodil je že več znanih in odmevnih poti. V poletju 2024 pa si je zadal poseben podvig, v pomoč otrokom in mladim z rakom. Prvega avgusta je začel s hojo okrog Gradiškega jezera pri Lukovici. Sledili smo mu lahko na Facebooku in Instagramu z imenom Slo walker. Hodil je vsak dan, več ur. Z vsakodnevno krožno potjo je spodbujal k darovanju sredstev za Inštitut Zlata pentljica, otrok z rakom. Njihov osnovni namen je osvestiti vrstnike in širšo javnost o bolezni, se družiti in si pomagati. V pogovoru sta se pridružili Hana Hafner, ki je za diagnozo rak izvedela pri svojih desetih letih in njena mamica Katarina Hafner, tudi aktualna predsednica inštituta.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Na praznik Marijinega vnebovzetja smo se poklonili spominu na Alojza Rebulo, enaindvajsetega julija 2024 je minilo sto let od njegovega rojstva. V rodnem Šempolaju so mu ta dan pripravili srčno kulturno slovesnost, septembra pa na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti simpozij. O svojih spominih nanj in sodelovanju z verjetno po Ivanu Cankarju najvidnejšim pripovednikom našega časa, je govoril Jože Faganel, Pavle Ravnohrib pa je v oddaji med drugim interpretiral odlomek Namesto uvoda iz knjige Dve mladosti - ena ljubezen.
Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili.
Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili.
Andraž Babšek je mlad avtor, njegov prvi literarni poskus je roman o Rudolfu Maistru z naslovom Junak, na anonimnem natečaju je z njim premagal izkušenejše avtorje. Izšla je njegova pesniška zbirka, ki je bila vodilo pogovora, nekaj jih je tudi prebral in povejmo še, da je pri rosnih šestnajstih letih napisal mašo, pri njeni krstni izvedbi je sodelovalo sto pevcev.
Andraž Babšek je mlad avtor, njegov prvi literarni poskus je roman o Rudolfu Maistru z naslovom Junak, na anonimnem natečaju je z njim premagal izkušenejše avtorje. Izšla je njegova pesniška zbirka, ki je bila vodilo pogovora, nekaj jih je tudi prebral in povejmo še, da je pri rosnih šestnajstih letih napisal mašo, pri njeni krstni izvedbi je sodelovalo sto pevcev.
Rado Sluga je bil gost na god apostola Jakoba, povabili smo ga tudi kot prvega prostovoljca iz Slovenije, ki so ga sprejeli v ekipo glavne romarske pisarne mednarodne Jakobove poti v Komposteli. Mnogokrat je prehodil različne dele te poti in napisal knjigi (Tinto de Verano, V objemu poti). Bil pa je tudi vpet v prve številke Farnega Ognjišča. Ima poseben čut za soljudi, kakšnega?, poslušajte v pogovoru.
Rado Sluga je bil gost na god apostola Jakoba, povabili smo ga tudi kot prvega prostovoljca iz Slovenije, ki so ga sprejeli v ekipo glavne romarske pisarne mednarodne Jakobove poti v Komposteli. Mnogokrat je prehodil različne dele te poti in napisal knjigi (Tinto de Verano, V objemu poti). Bil pa je tudi vpet v prve številke Farnega Ognjišča. Ima poseben čut za soljudi, kakšnega?, poslušajte v pogovoru.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Neki mož je ugotovil, da bi potreboval slušni aparat, a zanj ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.