Marca praznujemo starševstvo. Maruša Tomšič je babico, ki je v pogovoru opisala ozadje svojega lepega, a odgovornega dela. Ima svoja ljubkovalna imena za komaj rojene, bolj okroglih lic so knetkoti, ostali pa rozinčniki. Marsikaj se je spremenilo v porodnih sobah, ostaja pa, ob prihodu na svet sleherne deklice ali dečka, radost ter svetost rojstva. Hvaležni smo ji, ker si je vzela čas kljub utrujenosti, saj je po delu - iz porodnišnice- prišla naravnost na radio. 

Suzana Anžur je ena od dveh poklicnih gasilk v Sloveniji. Deluje v Gasilski brigadi v Ljubljani. Več kot trideset let je predana temu delu. V prostem času pa s svojim kužkom sodeluje v projektu pomoči pri branju in učenju. Tudi zaradi svojega dela s športom ohranja kondicijo. Vrednote, kot so solidarnost, poštenost, sodelovanje, srčnost, so nepogrešljive pri delu gasilcev, pravi in te prežemajo tudi njeno delo ter življenje sploh. Suzana je med nominiranimi za Slovenko leta. 

Inženirka leta 2022 je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Izbor inženirka leta v ospredje postavlja osebo, ki je s svojim delom in osebnostjo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločala za perspektivne inženirske poklice. 

Postni čas s seboj vedno prinese tudi vprašanje, zakaj potrebujemo poglobitev, umik vase? Je duhovnost moških drugačna kot pri ženskah? Kako osebnostna rast bogati, tudi okolico, ne samo posameznika, ki se želi razvijati v najboljšo podobo sebe? Ob tem, pa še o glasbi in ostalih lepotah ter dejavnostih življenja, smo se pogovarjali s p. Damjanom Ristićem in Matejem Šokličem. 

O možganih še vedno ne vemo veliko, znanost pozna le osnovne principe delovanja. Z možgani je povezanih kar nekaj stereotipov ali mitov. V pogovoru bomo iskali resnico v njih ali jih ovrgli, z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom, predstojnikom Inštituta za klinično nevrofiziologijo, Centra za živčno mišične bolezni na Nevrološki kliniki, UKC Ljubljana.   

V tednu kulturnega praznika smo na pogovor povabili Jureta Torija, harmonikarja in komponista. Njegove melodije dišijo po zemlji, poeziji in plesu, hrepenijo po soncu. S svojim avtorskim pečatom z zvokom riše zgodbe. 

Potepuški okruški so s krilato želvo, za najboljši literarni potopis pri nas leta 2022, nagrajeni drobni klateški spomini, javno-zasebni potepuški dnevnik, v katerih Irena Cerar deli doživetja svojega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Z Ireno smo se pogovarjali, kako pomembne so zgodbe, povedke in pravljice, s katerimi povezujemo kraje, vasi, pokrajine, gore, kamorkoli nas poti že zanesejo. Doživetje ostane globlje. Narava ni (samo) športni poligon, pravi. Celostno (in odgovorno) spoznavanje okolja in tam živečih ljudi, njihovih zanimanj in dejavnosti, je močno kulturno doživetje. To ostane, ne pa, koliko korakov smo naredili, koliko višinske razlike premagali in podobno, kar žal vse bolj prodira v ospredje zanimanj ob obiskovanju poti in vrhov.   

Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani je možen vpis v nov študijski program Človek in medosebni odnosi. Med predavatelji bo tudi dr. Andrej Šegula, ki bo predaval o Vzgoji za odnose. Dr. Šegula je prežet z mislimi sv. Frančiška Asiškega, saj jim je posvetil študij in so bile tudi spodbudno vodilo tokratnih premislekov v pogovoru z njim. Ne gre obupavati nad sodobnimi iskanji in stranpotmi, pravi dr. Šegula in doda, dokler smo tu, delajmo najboljše.