Andrej Rozman Roza

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Federico Potočnik

Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.