Naš tokratni gost je frančiškan in eden letošnjih zlatomašnikov. Kot njegov velik zgled sv. Frančišek Asiški se tudi on zna približati trpečemu človeku, bolniku ali osebam s posebnimi potrebami pri gibanju Vera in luč. Kako je tekla njegova pot, kako ga je oblikovala družina in kje vse je deloval, nam je povedal na njemu lasten način: preprosto, sočutno ter s pretanjenim občutkom za božje in sveto.
Naš tokratni gost je frančiškan in eden letošnjih zlatomašnikov. Kot njegov velik zgled sv. Frančišek Asiški se tudi on zna približati trpečemu človeku, bolniku ali osebam s posebnimi potrebami pri gibanju Vera in luč. Kako je tekla njegova pot, kako ga je oblikovala družina in kje vse je deloval, nam je povedal na njemu lasten način: preprosto, sočutno ter s pretanjenim občutkom za božje in sveto.
Naš tokratni gost je frančiškan in eden letošnjih zlatomašnikov. Kot njegov velik zgled sv. Frančišek Asiški se tudi on zna približati trpečemu človeku, bolniku ali osebam s posebnimi potrebami pri gibanju Vera in luč. Kako je tekla njegova pot, kako ga je oblikovala družina in kje vse je deloval, nam je povedal na njemu lasten način: preprosto, sočutno ter s pretanjenim občutkom za božje in sveto.
Naš gost
Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.
Naš gost
Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.
Naš gost
Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom.
Naš gost
Spoznali smo sestro Miro Peče, ki se je rodila v Novem mestu. Po končani gimnaziji je želela nadaljevati s študijem medicine, a je po posegu Božje previdnosti vstopila v noviciat k Hčeram Marije Pomočnice, ki jih poznamo tudi pod imenom don Boskove salezijanke. Povedala je, kako se spominja svojega otroštva in srečanja z nekdanjim pepžem Frančiškom, takrat še argentinskim škofom.
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Naš gost
Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji.
Naš gost
Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji.
Naš gost
Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.
Naš gost
Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.
Naš gost
Pogovarjali smo se z vikarjem novogoriške župnije Bogdanom Vidmarjem.
Naš gost
Pogovarjali smo se z vikarjem novogoriške župnije Bogdanom Vidmarjem.
Naš gost
Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki.
Naš gost
Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.
Naš pogled
Skrbi me to, da bi v našem času razbohotenega individualizma in samozadostnosti, ki nam dajeta lažen občutek varnosti, pozabili drug na drugega. Da se ne bi pustili zavesti iluziji, da lahko sami poskrbimo zase, da ne potrebujemo nikogar, saj nam bo vsemogočni splet z umetno inteligenco dal vse …
Svetovalnica
Podali smo se na vodo z vesli v rokah. Predvsem poleti je vožnja s kajakom lahko zelo sproščujoča oblika rekreacija. Za koga je primerna, kako vpliva na naše telo in zakaj nas lahko približa pristnemu doživljanju narave? Z nami sta bila direktor Kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc in trener Matej Trampuž.
Pogovor o
Kako bo zakon o psihoterapiji, ki je trenutno v parlamentarnem postopku, vplival na dostopnost, kakovost in varnost psihoterapevtskih storitev v Sloveniji? Kdo bo smel izvajati psihoterapijo v zdravstvu in kako bo zagotovljeno varstvo pacientov? V oddaji Pogovor o smo ta in druga vprašanja zastavili sogovornikom v studiu: državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje Denisu Kordežu, direktorju ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Miranu Možini, klinični psihologinji Maši Naraločnik Sinur in podpredsedniku Zveze organizacij pacientov Slovenije Franciju Gerbcu.
Slovencem po svetu in domovini
V Slovenskih hiši v Buenos Airesu v Argentini je preteklo nedeljo potekala Spominska proslava. V cerkvi Marije Pomagaj je sveto mašo za vse slovenske žrtve vojne in revolucije daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik. Somaševala sta delegat Franci Cukjati in Robert Brest. Nadškof Stanovnik je naglasil, da le v Bogu lahko razumemo mučeništvo žrtve, ki do konca daje svoje življenje iz ljubezni. Po maši sta bila poklon in molitev za pokojne pred spomenikom. Potekal je blagoslov spominske plošče ob 80. obletnici umika prednikov iz rodne domovine in blagoslov prgišča zemlje iz Kočevskega Roga. Tretji del Spominske slovesnosti je potekal v dvorani škofa Rožmana. Tam sta bila spominski govor in akademija v izvedbi članov Slovenskega doma Carapahcay.
Za življenje
S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo se ustavili ob vprašanju, kako se soočiti s porazom in neuspehom. Kako naj starši podprejo otroke ob slabšem uspehu ob koncu šolskega leta? Kako razočaranje spremeniti v priložnost za učenje in rast?
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Bližajoče se poletje ponuja možnosti širjenja znanja na poletnih taborih. Jezikovnega pripravljajo tudi v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Otroci bodo lahko utrjevali svoje znanje ali se učili angleščino, španščino ali nemščino. Več nam je povedala Nataša Hanuna iz zavoda.