Veseli del
Molili so radijski sodelavci.
9. 2. 2026
Veseli del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

VEČ ...|9. 2. 2026
Veseli del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.
VEČ ...|7. 3. 2026
Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|6. 3. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden

Žalostni del

Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden
VEČ ...|5. 3. 2026
Žalostni del
Molitev je vodil frančiškan p. Marjan Čuden

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.
VEČ ...|4. 3. 2026
Žalostni del
Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|3. 3. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Žalostni del

Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.
VEČ ...|2. 3. 2026
Žalostni del
Molitev je vodil zaporniški vikar Robert Friškovec.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).
VEČ ...|1. 3. 2026
Žalostni del
Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|28. 2. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

Rožni venec

Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
Živa Deu, slovenska arhitektka in profesorica

Živa Deu je doktorica arhitekturnih znanosti in prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo, Njena  bibliografija obsega skoraj 1000 enot in 14 monografij, njeno zadnje delo pa je izšlo leta  2024  in ima naslov Hiše za boljše življenje. Še vedno je zelo aktivna, v oddaji  je spregovorila o raznolikostih in posebnostih ter o pomenu ohranjanja slovenske stavbne dediščine. 

Živa Deu, slovenska arhitektka in profesorica

Živa Deu je doktorica arhitekturnih znanosti in prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo, Njena  bibliografija obsega skoraj 1000 enot in 14 monografij, njeno zadnje delo pa je izšlo leta  2024  in ima naslov Hiše za boljše življenje. Še vedno je zelo aktivna, v oddaji  je spregovorila o raznolikostih in posebnostih ter o pomenu ohranjanja slovenske stavbne dediščine. 

Slavi Košir

spominživljenjepogovor

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje

Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi pri klientih opazila nenavaden vzorec: Klienti se pritožujejo, da preveč razmišljajo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči, da imajo dovolj dvomov in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Zavedajo se, da so drugačni od drugih in se želijo vsaj malo odklopiti. Simptome in spoznanja je začela podrobneje preučevati in težave poimenovala s simptomi oseb z umskim presežkom. Napisala je dve knjigi. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov iz njene druge knjige z naslovom Kako razmišljati bolje.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje

Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi pri klientih opazila nenavaden vzorec: Klienti se pritožujejo, da preveč razmišljajo, da jim možgani ne dajo miru niti ponoči, da imajo dovolj dvomov in ostrih čutov, ki jim ne uide nobena podrobnost. Zavedajo se, da so drugačni od drugih in se želijo vsaj malo odklopiti. Simptome in spoznanja je začela podrobneje preučevati in težave poimenovala s simptomi oseb z umskim presežkom. Napisala je dve knjigi. Tokrat smo predstavili nekaj odlomkov iz njene druge knjige z naslovom Kako razmišljati bolje.

Tadej Sadar

izobraževanjedružbaodnosisvetovanjevzgoja

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -5

Poslušate lahko peto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Izpostavili smo dve temi: uničevanje kulturne dediščine na Dolenjskem, o tem je spregovorila dr. Pavlina Bobič in lik zdravnika Valentina Meršola, ki ga je predstavila prof. dr. Zdenka Zupanič Slavec.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -5

Poslušate lahko peto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Izpostavili smo dve temi: uničevanje kulturne dediščine na Dolenjskem, o tem je spregovorila dr. Pavlina Bobič in lik zdravnika Valentina Meršola, ki ga je predstavila prof. dr. Zdenka Zupanič Slavec.

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemPavlina BobičZdenka Zupanič SlavecValentin Meršoluničevanje gradov na Dolenjskem

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Pravila naglaševanja in priročniki

Prof. dr. Hotimir Tivadar je v oddaji predstavil pravila naglaševanja in jezikovne priročnike, s katerimi si lahko pomagamo.

Pravila naglaševanja in priročniki

Prof. dr. Hotimir Tivadar je v oddaji predstavil pravila naglaševanja in jezikovne priročnike, s katerimi si lahko pomagamo.

Marjan Bunič

jezikpravila

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

8. marec bo posvečen Bruni Dorbolò

Že vrsto let tudi v Benečiji praznujejo mednarodni dan žena. Letos pripravljajo posebno prireditev v spomin na Bruno Dorbolò, ustanoviteljico Zveze beneških žena. Prireditev bo potekala v tovarni, prav tam, kjer je bil leta 1978 prvi Dan žena v organizaciji omenjene zveze, saj ji niso hoteli dati na voljo nobenega drugega prostora. Beneško gledališče bo letos obudilo igro Tonina Drejova, ki jo je prvič uprizorilo istega leta 1978. Priredila jo je Marina Cernetig, ki skrbi tudi za režijo. Pred igro bodo govorili o vztrajnosti in ustvarjalnosti beneških žena. Kot piše petnajstdnevik Dom, je bila Bruna Dorbolò (1947-2017) med protagonisti preporoda beneških Slovencev in je imela pri srcu domači slovenski jezik, ki se ga je naučila v maminem naročju, ga govorila s sestrami, na vasi in povsod, kjer je le mogla. V njem je pisala pesmi, komentarje, gledališka besedila... Svojo pot v kulturi je začela pri Študijskem centru Nediža, zadnja leta je posvetila pa Inštitutu za slovensko kulturo, ki mu je od ustanovitve predsedovala. Veliko entuziazma pa tudi truda je vložla v izvajanje evropskega projekta Jezik-Lingua, skozi katerega se je rodil tudi multimedijski muzej SMO. Bruna Dorbolò je bla aktivna tudi v politiki. Za časa njenega županovanja (1999–2004) je špetrska občina kot prva v Videmski pokrajini v svoj statut vključila slovensko narodno identiteto kot temeljno sestavino občinske skupnosti.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Radio Ognjišče

politika

Radijska kateheza

VEČ ... |
Stiska zaradi samomora bližnje osebe

V marčevski katehezi programa Zdravilna beseda smo v luči Svetega pisma spregovorili o težki temi stiske zaradi samomora bližnje osebe. Osrednje osebno pričevanje je pripravila Nataša Frančeškin, ostali gostje pa so bili  Marko Ipavec, Melita Tomažin in Nives Felič. 

Stiska zaradi samomora bližnje osebe

V marčevski katehezi programa Zdravilna beseda smo v luči Svetega pisma spregovorili o težki temi stiske zaradi samomora bližnje osebe. Osrednje osebno pričevanje je pripravila Nataša Frančeškin, ostali gostje pa so bili  Marko Ipavec, Melita Tomažin in Nives Felič. 

S. Meta Potočnik

samomoržalovanjemoč vere

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo molili po namenu svetega očeta za marec: za razorožitev in mir. Molimo za vse narode sveta, za njihovo učinkovito razorožitev, zlasti za jedrsko razorožitev, in da bi njihovi voditelji izbrali pot dialoga in diplomacije namesto nasilja. V marčevski katehezi programa Zdravilna beseda smo v luči Svetega pisma spregovorili o težki temi stiske zaradi samomora bližnje osebe. Pričevanje je pripravila Nataša Frančeškin, ostali gostje pa so Marko Ipavec, Melita Tomažin in Nives Felič.

Pred 3. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 3. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo molili po namenu svetega očeta za marec: za razorožitev in mir. Molimo za vse narode sveta, za njihovo učinkovito razorožitev, zlasti za jedrsko razorožitev, in da bi njihovi voditelji izbrali pot dialoga in diplomacije namesto nasilja. V marčevski katehezi programa Zdravilna beseda smo v luči Svetega pisma spregovorili o težki temi stiske zaradi samomora bližnje osebe. Pričevanje je pripravila Nataša Frančeškin, ostali gostje pa so Marko Ipavec, Melita Tomažin in Nives Felič.

Franci Trstenjak

duhovnostpogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ... |
Živa Deu, slovenska arhitektka in profesorica

Živa Deu je doktorica arhitekturnih znanosti in prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo, Njena  bibliografija obsega skoraj 1000 enot in 14 monografij, njeno zadnje delo pa je izšlo leta  2024  in ima naslov Hiše za boljše življenje. Še vedno je zelo aktivna, v oddaji  je spregovorila o raznolikostih in posebnostih ter o pomenu ohranjanja slovenske stavbne dediščine. 

Živa Deu, slovenska arhitektka in profesorica

Živa Deu je doktorica arhitekturnih znanosti in prva redna profesorica na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, kjer je predavala predmet Prenova arhitekture in konzervatorstvo, Njena  bibliografija obsega skoraj 1000 enot in 14 monografij, njeno zadnje delo pa je izšlo leta  2024  in ima naslov Hiše za boljše življenje. Še vedno je zelo aktivna, v oddaji  je spregovorila o raznolikostih in posebnostih ter o pomenu ohranjanja slovenske stavbne dediščine. 

Slavi Košir

spominživljenjepogovor