Desetega decembra 2021 je minilo 75 let od prihoda desetih redovnic z Golnika na Cetinje v Črni gori, s čimer se je začela neverjetna zgodba sester frančiškank Brezmadežnega spočetja. Del nje je tudi s. Emanuela Žerdin …

Izredno zanimiv in dinamičen sogovornik vam bo polepšal uro dneva, lepo vabljeni k poslušanju.

Tokratna oddaja je nastala na podlagi arhivskih posnetkov oddaj, posvetili pa smo jo duhovniku Matjažu Zupanu, ki se je 29. oktobra 2021 v gorah smrtno ponesrečil. V eni od katehez je razmišljal tudi o tem, kako sprejeti Božjo voljo ob tragedijah, nesrečah in med drugim dejal:Kajti tudi če človek umre, se ne zgodi nič drugega, kot da pade v Božje naročje. Smrt ni tragika, je pot v večno življenje. 

Med zadnjimi ustvarjenimi skladbami za praznični čas v letu 2021 so iz zgoščenke Zimski večer skladatelja Tomaža Habeta v izvedbi skupine Katrinas. Zborovodjo, skladatelja, glasbenega pedagoga, dirigenta, občasno tudi pesnika, Tomaža Habeta smo povabili na pogovor v oddajo Naš gost. Vzgojil je številne generacije odličnih glasbenikov, je avtor ali soavtor več učbenikov, njegov ustvarjalni opus je dolg in še se bogati, je pobudnik božičnih in novoletnih koncertov, tudi na prostem, soustanovitelj številnih glasbenih zasedb, prejemnik več nagrad, ki pa vendarle ob različnih glasbenih zvrsteh posebno mesto namenja otrokom in njihovemu doživljanju glasbenega sveta. 

Pred mikrofon smo ga povabili po izjemno pestri jeseni, ki je njegovi družini in kmetiji prinesla tudi Evropsko nagrado za mlade kmete, za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost Marko Sušnik. Pobudnika pri izdaji knjige Zlata tradicija miklavževanja v Goričanah, smo gostili prav blizu godu priljubljenega svetnika – sv. Miklavža. Marko Sušnik je iskriv sogovornik, s številnimi talenti in zanimanji, ki mu je kulturna dediščina zelo blizu. Rad ima glasbo in zborovsko petje. O sebi pravi, da je muzikant – zabavljač. Zborovski pevec je že 50 let. Začel je v Sori v moškem in mešanem zboru, v času študija je bil član APZ Tone Tomšič, sedaj pa dolgoletni član Lovskega pevskega zbora Medvode. Igral je v ansamblu Katarina in Bitenc. Pa se tu seznam njegovih zanimanj in delovanja še ne konča: ključar, ljubiteljsko se ukvarja tudi z gledališčem, leto dni je bil sodelavec TV Medvode, sodeluje v TD Goričane Vaše. V pisan mozaik njegovega delovanja sodijo tudi pogrebni nagovori; v 12 letih jih je sestavil in prebral preko 2.400.

Naš gost je bil glasbenik violinist, mandolinist, ustni harmonikar in skladatelj Vladimir Hrovat. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, s katerim je dosegel vidne uspehe na več festivalih po svetu, ustni harmoniki pa utrl pot na koncertne odre. Zadnji odmevni dogodek pa je bilo odprtje samostojne likovne razstave. Prisluhnite pogovoru z zanimivim multiinstrumentalistom!

Na s soncem obsijanih legah belokranjskega gričevja, se nad Metliko, sredi vinogradov in sadovnjakov pne vasica Boldraž. Tam je doma letošnja Kmetica leta ga. Marija Škof. Prijazno se je odzvala na našo prošnjo in spregovorila o dosedanji življenjski poti, ljubezni do zemlje in vinske trte ter o tem, da je ponosna, ker je kmetica.

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Čeprav je bilo ob umestitvi konec septembra rečeno, da je prva naloga škofa poslušanje, smo tokrat z veseljem mi prisluhnili njegovi zgodbi. Novi novomeški škof dr. Andrej Saje si je za svoje škofovsko geslo izbral stavek Živimo po duhu. Če je le mogel, se je vedno rad odzval povabilu na radijski pogovor. Tokrat je svoje poglede in kakšno podrobnost iz življenja pred mikrofonom delil v novi vlogi.

Predstavili smo del življenjske poti letošnjega biseromašnika, prelata Vinka Prestorja. Leta 1961 je bil posvečen v duhovnika.  Takrat je imel 32 let. Zakaj tako pozno? Ker je bil pri 19-ih letih na montiranem procesu obsojen na 17 let strogega zapora. K sreči je bil po dobrih šestih letih in pol pomiloščen. Deloval je kot stolni vikar v ljubljanski stolnici, na novoustanovljeni župniji Svetega Križa Ljubljana-Žale, deset let na Vrhniki in pet let v Kamniku, nato pa je bil stolni kanonik in odgovoren za vrsto služb. Od upokojitve leta 2004 deluje kot duhovni pomočnik v domači župniji Šenčur.

Deset let mineva od smrti patra minorita, ki je postal tudi gradbenik, novinar, tiskar, mizar, ključavničar, mehanik ... bil po duši glasbenik, predvsem pa zagovornik revnih in človek z véliko začetnico. Prisluhnite p. Mihi Drevenšku.

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

V oddajo Naš gost smo povabili celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Kdo je, kje je odraščal, od kod veselje za Sveto pismo in tudi, kakšne načrte ima za celjsko škofijo, smo poskušali izvedeti v pogovoru z njim. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Naš gost je bil akademski slikar Matej Metlikovič. Z razstavo „Vrt življenja - Fragmenti za katedralo“ je v Zavodu sv. Stanislava obeležil nekaj obletnic. Pred štiridesetimi leti je končal študij na Akademiji za likovno umetnost, pred tridesetimi leti, je po dobrih desetih letih poučevanja srednješolskega predmeta umetnostna vzgoja, stopil na pot samozaposlenega v kulturi. Glede na svoje prve umetniške objave v kranjskem gimnazijskem literarnem glasilu „Kaj“, je stopil v petdeseto leto umetniškega delovanja. Letos obhaja 65 let življenja. Tu je tudi pomembna prelomnica, odhod v pokoj. Pogovarjali smo se o tem ali umetnik sploh kdaj res lahko odide v pokoj, pa o likovni in glasbeni umetnosti, njunem sobivanju, o terminu „celostna umetnina“. Za Mateja Metlikoviča je to dogodek, ko se skupaj ujamejo slike, glasba in ples. Ne zamudite zanimivega pogovora z avtorjem likovne opreme kapele v Domu sv. Janeza Krstnika v Trnovem!

Gostili smo Dragico Šteh, profesorico matematike, učiteljico na Osnovni šoli Zagradec. Pravi, da je najprej žena in mama, njeno veliko veselje pa so besede, pesmi, zapisane v rimah in tudi brez njih, predvsem pa misli, ki prinašajo upanje in vedrino. Zaupala nam je kaj imata skupnega matematika in literarno ustvarjanje, kako pomembno je s kakšnimi cilji se lotevaš svojega dela. Dragica Šteh obožuje igranje s številkami in besedo.

Martina Hrovat ob redni službi že več let opravlja tudi delo podžupanje Ivančne Gorice. Dejavna je v več društvih, na družbenem področju si prizadeva za kakovostnejše in bolj pestro življenje v svojem okolju. Med njenimi hobiji velja posebej izpostaviti vključenost v Konjerejsko društvo Struge. In, pred jubilejno 40. Stično mladih je bilo dragoceno slišati, kakšno je bilo dogajanje na začetku tega festivala, saj je bila udeleženka enega od prvih. 

Danes je bila naša gostja dr. Lea Plut Pregelj, ki že dolgo časa živi v Združenih državah Amerike - v Washingtonu.

V oddaj Naš gost smo gostili Tilčko Vidovič, ki je branjevka že več kot 70 let. 

 Barbara Štimec: Od arhitektke do kmetice

V oddaji smo odpravili v kanjon reke Kolpe, kjer na ekološki kmetiji živi in ustvarja zanimiva družina. Srce te družine je gospa Barbara Štimec, ki jo zaradi njenih prizadevanj za ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali pozna veliko ljudi na vseh koncih naše domovine. Njena posebna ljubezen so cike in zgodnja jutra...
 

Kako odmeva papežev obisk, ki je bil od 5. do 8. marca 2021 v Iraku? Je že možno govoriti o kakšnih sadovih? Kako ga je doživel tamkajšnji nuncij, slovenski rojak, nadškof Mitja Leskovar? Kaj čuti domovine in za kaj naj bomo Slovenci v Sloveniji hvaležni? Zakaj se rad vrača v Slovenijo in če bi lahko izbiral, kje bi bilo njegovo sanjsko delovno mesto? Tudi o odločitvi za duhovniški poklic in o izgubi mama v času mladosti je povedal … 

V oddaji je zadišalo po gorski romantiki. Jezikoslovec, anglist, prevajalec in gornik dr. Stanko Klinar je spregovoril o svojih spominih na prve planinske podvige, izzivih v imenoslovju naših gora in o svojem delu publicista, profesorja in prevajalca.

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

Tokrat je z nami profesorica doktorica latinskega in grškega jezika Dragica Fabjan Andritsakos, lepo vabljeni k poslušanju oddaje Naš gost.

Čez nekaj dni bodo posvečeni letošnji novomašniki: Simon Lampreht iz župnije Svečina, Tilen Kocjančič iz župnije Bertoki, Jakob Piletič iz župnije Kostanjevica na Krki, Peter Čemažar iz župnije Ljubljana - Ježica, Boštjan Dolinšek iz župnije Stranje, kapucin br. Jurij Slamnik iz župnije Breznica in minorit br. Klemen Slapšak iz župnije Laško. 

Naš gost je bil naš najplodovitejši pisatelj, publicist in etnolog Ivan Sivec. Podpisuje skoraj 160 knjižnih del in mnoga med njimi so v samem vrhu bralnih seznamov slovenskih knjižnic. Med predstavitvijo avtorja je beseda tekla tudi o jubileju naše domovine. Med drugim smo ga  vprašali, zakaj je lepo živeti v Sloveniji in zakaj imamo Slovenci veliko zamolčanih osebnosti naše zgodovine.

Širina znanja in razgledanost, družbena angažiranost, ki jo je zavestno gojil že v študentskih letih, ko se je čutil dolžan prispevati svoj delež k slovenski pomladi in ki še danes ne pojenja, zaznamujejo iskrivega sogovornika, ki smo ga povabili v tokratno oddajo Naš gost. V pogovoru s prof. dr. Emilom Erjavcem smo odstrli nekaj utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, se ustavili ob njegovih pogledih na »slovensko pomlad« in pomen družbene angažiranosti vsakega med nami, na njegov odnos do narave in kmetijstva. Spregovoril bo o svoji ljubezni do delitve znanja in vzgoje novih rodov strokovnjakov, o pomenu raziskav in tudi pogledu na razvoj slovenskega kmetijstva.

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.

Kdo je novi celjski škof?

Ob njegovi 70-letnici (2021) Njegovo slikarstvo je prežeto s kozmološko tematiko, izpovednostjo in estetiko, izraženo v ciklih ‘Kruh, svet in kozmos’, ‘Človek in vesolje’, ‘Sanje velike kopalke’ in ‘Sonca’. Avtor pravi, da so miza, prt in kruh primarni simboli našega civilizacijskega obstajanja.

Tokratna oddaja je še posebej zanimiva za ljubitelje literature in zlasti ruskih pisateljev. Zanimiva bo tudi za tiste, ki bi radi dobili priporočilo za dobro branje. V goste smo povabili Lijano Dejak, ki se s prevajanjem ukvarja že dvajset let, prevedla pa je nekaj deset znanih ruskih avtorjev. Leta 2016 je za prevajalske dosežke prejela tudi najvišje slovensko priznanje: Sovretovo nagrado. Nagrado je dobila za prevod dela Jevgenija Vodolazkina: Laurus.

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Svojo bogato življenjsko zgodbo pred nas razgrne vnuk pesnice Lili Novy, nekdanji minister za gostinstvo in turizem, pravnik Ingo Falk Pasch (Paš) Wallersberg.

Jože Majes je prepričan, da »za vsako bolezen raste rožica«. Izdal je tri knjige in v eni med drugim pravi, da ljudem, ki verjamejo v čudežne ozdravitve, pove, da sam v čudeže ne verjame, verjame pa »v neizmerno moč narave, v moč zdravilnih rastlin in predvsem v moč volje in želje po ozdravitvi.«

K njemu hodijo po pomoč številni ljudje. Pravi, da mnogim pomaga že prijazna beseda, nasmeh in občutek sprejetosti, občutek, da jih nekdo v njihovih težavah razume. Številna zahvalna pisma in pripovedi ljudi, ki so jim izdelki Kmetije Plavica pomagali, je zbral v knjigi, ki jo je posvetil svoji družini, ženi Zvonki, hčerki Vesni, sinu Andreju in vnukom. Naslovil jo je Zdravnik zdravi, narava ozdravi.

Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.

Naša gostja je pisateljica, pesnica in prevajalka. Je ena najpomembnejših ustvarjalk sodobne slovenske mladinske književnosti. Piše poezijo, prozo in dramatiko. Prav tako pomemben je njen pesniški opus za odrasle, saj spada med glavne slovenske pisce sonetov. Piše tudi lutkovna dela za otroke in šansone za odrasle, za svoje delo pa je prejela številne nagrade.

V popoldnevu velike sobote je bil naš gost piranski župnik Zorko Bajc. Od mladosti je predan Bogu, človeku in umetnosti. V Rimu je končal podiplomski študij sakralne umetnosti in vzporedno opravil tudi študij fotografije in filma. Zorko Bajc je duhovnik, soustvarjalec številnih kulturnih projektov, umetniški fotograf, dragocen skrbnik kulturne dediščine, ustvarjalec kratkih filmov, tenkočuten umetnik, življenjski optimist, večni popotnik in raziskovalec.

Naš gost je bil akademski slikar, grafik in pedagog Ivo Mršnik, rojen leta 1939 v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Poznamo ga kot odličnega umetnika in pedagoga. V oddaji nam je zaupal marsikateri skriti spomin na leta na Krasu, povedal pa nam je tudi, kako je kot šolani strojnik začel razmišljati o umetnosti in kdaj se ji je v celoti zapisal. 

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

V sobotnem popoldnevu smo gostili upokojenega profesorja elektrotehnike, izumitelja in navdušenega gornika, ki je pri svojih 85-ih letih še vedno aktiven tudi v gorah. Dr. Anton Jeglič je bil eden od pobudnikov za oživitev Zveze gorniških klubov dr. Henrika Tume, ki nadaljuje stoletno tradicijo skalaštva.

Naš gost je bil rojak iz Argentine Jure Komàr, predsednik krovne organizacije argentinskih Slovencev, Zedinjene Slovenije. Povedal nam je, kako je epidemija povezala mlade in starejše argentinske Slovence in zakaj vse več tamkajšnjih mladih želi priti v Slovenijo. Z nami se je spomnil prizadevanj rojakov za mednarodno priznanje Slovenije pred 30-imi leti. Obudil je tudi spomine na svojega očeta, uglednega filozofa Milana Komarja - letos je stota obletnica njegovega rojstva in petnajsta obletnica smrti.

Z našim sobotnim gostom smo v teh negotovih mesecih kar vsi razvili nek bližnji odnos, saj nas zelo umirjeno in strokovno nagovarja preko različnih medijev. Doktorica medicine, specialistka infektologinja na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorica na Medicinski fakulteti, sicer pa žena in mati dveh otrok, dr. Mateja Logar je spregovorila o svojem delu in življenju.

Pogovarjali smo se z dr. Petrom Kozmusom, vodjo Rejskega programa za kranjsko čebelo, predsednikom Sveta za čebelarstvo pri Ministrstvu za kmetijstvo in je že nekaj let podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia.