Minute za Sveto pismo
V tokratnih Minutah za Sveto pismo smo slišali premišljevanje dr. Tanje Pate na temo: Vloga svetopisemskih zgodb v iskanju smisla pri soočanju z otrokovo boleznijo. Članek je objavljen v reviji Tretji dan.
Minute za Sveto pismo
V tokratnih Minutah za Sveto pismo smo slišali premišljevanje dr. Tanje Pate na temo: Vloga svetopisemskih zgodb v iskanju smisla pri soočanju z otrokovo boleznijo. Članek je objavljen v reviji Tretji dan.
Minute za Sveto pismo
V Minutah za Sveto pismo smo se ustavili pri desetih Božjih zapovedih, z nami je bil dr. Samo Skralovnik.
Minute za Sveto pismo
V Minutah za Sveto pismo smo se ustavili pri desetih Božjih zapovedih, z nami je bil dr. Samo Skralovnik.
Minute za Sveto pismo
Oddaja Minute za Sveto pismo se je posvetila preroški literaturi. O njenih značilnostih je govorila prevajalka dr. Snežna Večko.
Minute za Sveto pismo
Oddaja Minute za Sveto pismo se je posvetila preroški literaturi. O njenih značilnostih je govorila prevajalka dr. Snežna Večko.
Minute za Sveto pismo
Milost v tvojih očeh je naslov knjige, katere vsebina je podrobna razlaga prvih dveh Mojzesovih knjig. Z nami je bila avtorica, prevajalka Svetega pisma s. Snežna Večko.
Minute za Sveto pismo
Milost v tvojih očeh je naslov knjige, katere vsebina je podrobna razlaga prvih dveh Mojzesovih knjig. Z nami je bila avtorica, prevajalka Svetega pisma s. Snežna Večko.
Minute za Sveto pismo
Biblicistka dr. Snežna Večko nam bo v uvodni oddaji o preroški literaturi predstavila poklic preroka. Lepo vabljeni k poslušanju.
Minute za Sveto pismo
Biblicistka dr. Snežna Večko nam bo v uvodni oddaji o preroški literaturi predstavila poklic preroka. Lepo vabljeni k poslušanju.
Minute za Sveto pismo
Minute za Sveto pismo
Minute za Sveto pismo
Oddaja Minute za Sveto pismo pretresa posamezne knjige in skušala iz njih izvleči pouk za današnjo čase. Na sporedu je vsako 5. nedeljo ob 19-ih.
Beseda je zakon!
Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.
Naš gost
Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov.
Slovencem po svetu in domovini
Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino
Srečanja
Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.
Sol in luč
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Kulturni utrinki
V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.
Komentar tedna
Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.