Mladoskop
Analí Bider je srednješolka, avtorica pravega romana znanstveno fantastične zvrsti in z več kot dvestotimi stranmi. Napisala ga je v angleškem jeziku. Večkrat je že sodelovala na Cankarjevih tekmovanjih, tudi na pesniških natečajih, kjer je dosegla tudi prvo mesto. Zakaj piše, od kod navdih, kaj z zgodbo sporoča, je povedala v pogovoru.
Mladoskop
Analí Bider je srednješolka, avtorica pravega romana znanstveno fantastične zvrsti in z več kot dvestotimi stranmi. Napisala ga je v angleškem jeziku. Večkrat je že sodelovala na Cankarjevih tekmovanjih, tudi na pesniških natečajih, kjer je dosegla tudi prvo mesto. Zakaj piše, od kod navdih, kaj z zgodbo sporoča, je povedala v pogovoru.
Mladoskop
V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.
Mladoskop
V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.
Mladoskop
Ob Tednu Karitas smo v mladinski oddaji gostili mlade prostovoljce Ajo Ano Jeláska, Mateja Šadla in Petro Žejn. Predstavili so projekte, pri katerih sodelujejo in izpostavili v adventu aktualni akciji dobrih del, kot sta med drugimi Miklavževi angelčki in Povezani preko telefona.
Mladoskop
Ob Tednu Karitas smo v mladinski oddaji gostili mlade prostovoljce Ajo Ano Jeláska, Mateja Šadla in Petro Žejn. Predstavili so projekte, pri katerih sodelujejo in izpostavili v adventu aktualni akciji dobrih del, kot sta med drugimi Miklavževi angelčki in Povezani preko telefona.
Mladoskop
V sklopu akademskega leta pri Jezuitskem kolegiju znova pripravljajo Večerne akademije s sedmimi aktualnimi predavanji. Tik pred novembrskim, v katerem bo prof. dr. Milica Gregorič Kramberger govorila o delovanju spominu, smo se pogovarjali z Janezom Gorencem in Andražem Snedecem. V drugem delu oddaje pa bo Andraž Babšek, mladi zborovodja in pisatelj, povabil h Glasbeni kapeli, vsak ponedeljek zvečer so vaje in avdicije, vabljeni, če radi pojete.
Mladoskop
V sklopu akademskega leta pri Jezuitskem kolegiju znova pripravljajo Večerne akademije s sedmimi aktualnimi predavanji. Tik pred novembrskim, v katerem bo prof. dr. Milica Gregorič Kramberger govorila o delovanju spominu, smo se pogovarjali z Janezom Gorencem in Andražem Snedecem. V drugem delu oddaje pa bo Andraž Babšek, mladi zborovodja in pisatelj, povabil h Glasbeni kapeli, vsak ponedeljek zvečer so vaje in avdicije, vabljeni, če radi pojete.
Mladoskop
Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Mladoskop
Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Mladoskop
Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor.
Mladoskop
Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor.
Mladoskop
Na Stični mladih, festivalu verne mladine 2025 je pri sveti maši poskrbel za nepozabno doživetje zbor Mladost Pesem Prijateljstvo, ki ga je vodila Ana Pučnik. Po nastopu smo stopili k njej na oder in posneli pogovor. Za krajši opis gostovanja v tujini smo v oddajo povabili tudi sodelavca Marjana Buniča, ki je bil med nastopajočimi ob izvedbi glasbene maše Pesem tisočerih zvonov v slovenski župniji Stuttgart.
Mladoskop
Na Stični mladih, festivalu verne mladine 2025 je pri sveti maši poskrbel za nepozabno doživetje zbor Mladost Pesem Prijateljstvo, ki ga je vodila Ana Pučnik. Po nastopu smo stopili k njej na oder in posneli pogovor. Za krajši opis gostovanja v tujini smo v oddajo povabili tudi sodelavca Marjana Buniča, ki je bil med nastopajočimi ob izvedbi glasbene maše Pesem tisočerih zvonov v slovenski župniji Stuttgart.
Mladoskop
Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.
Mladoskop
Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.
Mladoskop
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Moja zgodba
Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.
Komentar tedna
Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.
Slovencem po svetu in domovini
Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.
Kmetijska oddaja
Po pregledu najbolj aktualnih novic smo se ustavili ob zapletih zaradi finančno podhranjenih razpisov za razvoj gorsko - hribovskih in ekoloških kmetij. Svoj pogled je z nami delil Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev - Deteljica, dogajanje pa je komentirala tudi Irena Oresnik, predsednica Zdruzenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.
Globine
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Kulturni utrinki
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.
Življenje išče pot
Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca. Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?