V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.
V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.
V Državnem zboru se je v ponedeljek odvijal potekal posvet z naslovom: »Za boljšo prihodnost živali«, ki so se ga poleg predstavnikov številnih nevladnih organizacij udeležili tudi najvišji predstavniki države. Čeprav je bilo v nastopih veliko pozornosti namenjene predlogom izboljšav ureditve zakonodaje s področja varstva in zaščite živali, in čeprav se je veliko pozornosti namenjalo predvsem kmetijstvu in vprašanju rejnih živali, je celodnevni posvet na trenutke potekal v dokaj mučnem ozračju, saj so nekateri predstavniki nevladnih organizacij zelo jasno izpostavljali nesprejemljivost živinoreje.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V pridelavi vrtnin so zastirke nepogrešljive, pravi Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s KGZ Maribor in opozarja na številne dobre lastnosti, ki jih prinašajo…
Minute za kmetijstvo in podeželje
V pridelavi vrtnin so zastirke nepogrešljive, pravi Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s KGZ Maribor in opozarja na številne dobre lastnosti, ki jih prinašajo…
Minute za kmetijstvo in podeželje
Predavatelj bo med drugim odgovoril na vprašanja:
Minute za kmetijstvo in podeželje
Predavatelj bo med drugim odgovoril na vprašanja:
Minute za kmetijstvo in podeželje
V nedeljski kmetijski oddaji smo med drugim objavili razmislek o prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je pripravil dr. Matjaž Turinek, ki skupaj z ženo in družino kmetuje na Ekološki in biodinamični Kmetiji Zlate misli iz Jareninskega dola. Ta je kot težavo posebej izpostavil nepredvidljivost in spreminjanje pravil igre, hkrati pa je slikovito opozoril na paradoks pogleda družbe na kmetijstvo…
Minute za kmetijstvo in podeželje
V nedeljski kmetijski oddaji smo med drugim objavili razmislek o prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je pripravil dr. Matjaž Turinek, ki skupaj z ženo in družino kmetuje na Ekološki in biodinamični Kmetiji Zlate misli iz Jareninskega dola. Ta je kot težavo posebej izpostavil nepredvidljivost in spreminjanje pravil igre, hkrati pa je slikovito opozoril na paradoks pogleda družbe na kmetijstvo…
Minute za kmetijstvo in podeželje
V soboto bo v Komendi slovesno, saj bodo obeležili 70- letnico Konjeniškega kluba Komenda. Več pa predsednik Marjan Sedej.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V soboto bo v Komendi slovesno, saj bodo obeležili 70- letnico Konjeniškega kluba Komenda. Več pa predsednik Marjan Sedej.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Svetovni dan čebel je Organizacija združenih narodov v New Yorku na pobudo Čebelarske zveze Slovenije iz leta 2014 in z velikem naporom cele Slovenije ter s soglasno podpro vse svetovne politike potrdila 20. decembra 2017. Prvo praznovanje smo imeli 20. maja 2018 v Žirovnici, rojstnem kraju Antona Janše, 20. maj je namreč njegov datum rojstva in na ta dan praznujemo svetovni dan čebel. Cilj svetovnega dne čebel je zaščita čebel in drugih opraševalcev.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Svetovni dan čebel je Organizacija združenih narodov v New Yorku na pobudo Čebelarske zveze Slovenije iz leta 2014 in z velikem naporom cele Slovenije ter s soglasno podpro vse svetovne politike potrdila 20. decembra 2017. Prvo praznovanje smo imeli 20. maja 2018 v Žirovnici, rojstnem kraju Antona Janše, 20. maj je namreč njegov datum rojstva in na ta dan praznujemo svetovni dan čebel. Cilj svetovnega dne čebel je zaščita čebel in drugih opraševalcev.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Evropska komisija v okviru paketa poenostavitev skupne kmetijske politike predlaga zvišanje neposredne pomoči t.i. malim kmetijam. »Zavedamo se velikega pomena kmetijstva in širšega kmetijskega sektorja za evropsko gospodarstvo, avtonomijo in varnost. To še posebej velja v času vse večje negotovosti v svetu. Zato moramo zagotoviti, da bodo pravila za evropske kmete enostavnejša, bolj sorazmerna in bolj prilagojena njihovim potrebam, je v sredo povedal evropski komisar, pristojen za poenostavitev zakonodaje, Valdis Dombrovskis. Komisar za kmetijstvo Hansen pa je pojasnil, da med drugim predlagajo zvišanje neposredne finančne podpore malim kmetijam s 1250 na 2500 evrov. In dodal, da jim pri tem ne bo treba izpolnjevati podrobnih obrazcev …
Minute za kmetijstvo in podeželje
Evropska komisija v okviru paketa poenostavitev skupne kmetijske politike predlaga zvišanje neposredne pomoči t.i. malim kmetijam. »Zavedamo se velikega pomena kmetijstva in širšega kmetijskega sektorja za evropsko gospodarstvo, avtonomijo in varnost. To še posebej velja v času vse večje negotovosti v svetu. Zato moramo zagotoviti, da bodo pravila za evropske kmete enostavnejša, bolj sorazmerna in bolj prilagojena njihovim potrebam, je v sredo povedal evropski komisar, pristojen za poenostavitev zakonodaje, Valdis Dombrovskis. Komisar za kmetijstvo Hansen pa je pojasnil, da med drugim predlagajo zvišanje neposredne finančne podpore malim kmetijam s 1250 na 2500 evrov. In dodal, da jim pri tem ne bo treba izpolnjevati podrobnih obrazcev …
Minute za kmetijstvo in podeželje
V Minoritskem samostanu na Ptuju se jutri začenja 36. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ga v navezi z Mestno občino Ptuj pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z vsemi območnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Čeprav se festival uradno odpre opoldne, ga bodo tradicionalno začeli dopoldne ob 9.00 s posvetom na temo združevanja in povezovanja za skupno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij, pravi vodja festivala Peter Pribožič.
Minute za kmetijstvo in podeželje
V Minoritskem samostanu na Ptuju se jutri začenja 36. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ga v navezi z Mestno občino Ptuj pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z vsemi območnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Čeprav se festival uradno odpre opoldne, ga bodo tradicionalno začeli dopoldne ob 9.00 s posvetom na temo združevanja in povezovanja za skupno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij, pravi vodja festivala Peter Pribožič.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na slovenskem podeželju se ljudje še vedno držijo lepe navade, da se na njivah poljih in vrtovih vse postori do velikega četrtka. Od velikega četrtka pa do velike noči, torej med svetim tridnevjem pa stroji in zemlja počivajo, na kmetiji in v okolici pa se pospravi in vse pripravi za praznovanje stajenja. Tako je tudi na kmetiji letošnje kmetice leta Marjane Kogelnik, kmetiji Klančnik iz Podklanca pri Dravogradu, kjer složno živijo tri generacije …
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na slovenskem podeželju se ljudje še vedno držijo lepe navade, da se na njivah poljih in vrtovih vse postori do velikega četrtka. Od velikega četrtka pa do velike noči, torej med svetim tridnevjem pa stroji in zemlja počivajo, na kmetiji in v okolici pa se pospravi in vse pripravi za praznovanje stajenja. Tako je tudi na kmetiji letošnje kmetice leta Marjane Kogelnik, kmetiji Klančnik iz Podklanca pri Dravogradu, kjer složno živijo tri generacije …
Pogovor o
V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes.
Sol in luč
V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.
Naš gost
Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024 in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je.
Svetovalnica
V Svetovalnici bomo gostili Romano Marolt, profesorico na Srednji frizerski šoli v Ljubljani. Kako negovati lase v poletnem času, jih je dobro sprati po kopanju v morju ali bazenu, kaj narediti, da bodo hitreje in lepše rastli? Kako negovati zelo suh las in na kaj paziti, ko se barvamo sami? Prisluhnite ob osmih.
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Pogledali smo na Madagaskar. Slišali ste, kako je nekaj tedensko pot do slovenskih misijonarjev doživel tajnik Misijonskega središča Slovenije Janko Pirc.