Takoj po volitvah je kazalo, da bo kmečki stan vendarle dobil svojega predstavnika v novem sklicu Državnega zbora. Rezultat je bil tesen, a tudi po zaključnem štetju glasov iz tujine je solčavski kmet Klemen Matk na listi NSi dobil mesto v parlamentu. Dokler ni Državna volilna komisija ugotovila t.i. napake v računalniškem programu, ki je izračunaval mandate.

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja projekt Previdno v gozdu, ki poteka v različnih slovenskih regijah z namenom ozaveščanja mladih o pomembnosti varnega dela v gozdu in usposabljanja za delo z motorno žago. Tečaje je predstavila Doris Letina, še vedno pa je na nekatere mogoča prijava.

Včeraj so na MOP v sporočilu za javnost pojasnili, da »Upravljanje z divjadjo in lov kljub spremembi ZVO ostajata nespremenjena,« in zatrdili, da se je »Določba o lastništvu divjadi v Zakonu o varstvu okolja črtala zato, ker je ta vsebina že urejena v drugih področnih zakonih, da se enaka vsebina torej ne podvaja.«

Dobro obveščeni krogi blizu koalicije, ki sestavlja vlado, napovedujejo, da bo zahteven kmetijski resor pripadel Socialnim demokratom. A javno o kandidatih za kmetijskega ministra v zadnjih dneh iz zmagovite koalicije ni skoraj še ni nič slišati. Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije pravi, da to ni nič presenetljivega in dodaja, da pričakuje, da bo to mesto zasedla oseba, ki dobro pozna kmetijsko področje in izzive, ki jih ni malo. Zadružniki od prihodnjega kmetijskega ministra tudi pričakujejo razumevanje in prepoznavanje zadrug kot osnovnega mehanizma povezovanja kmetov.
Več pa ob 11.15 v oddaji Zadružni odmevi.

S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev. Predvsem pa naglaša načelo previdnosti in pravi, da se na področju evidenc uporabe FFS pripravljajo novosti.

V petek je bil vseevropski dan travniških sadovnjakov. Tudi v naši rubriki smo se ustavili ob pomenu ohranjanja biotske pestrosti rastlinskih in živalskih vrst ter širšem družbenem pomenu, ki ga imajo travniški sadovnjaki v našem prostoru. Z nami je bil Peter Pribožič, vodja JSKS na KGZ Ptuj.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Kmetijskem ministrstvu tudi v letošnji pomladi aktivno opozarjajo na ukrepe dobre kmetijske prakse za zavarovanje opraševalcev. Dr. Jernej Drofenik pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev.

V treh največjih trgovskih sistemih v Veliki Britaniji so uvedli omejitve pri nakupu jedilnega olja in sicer dovoljujejo nakup po dva ali tri litre oljčnega, repičnega in sončničnega olja. Trgovci pojasnjujejo da gre za začasen ukrep, da bi zagotovili dostopnost za vse, nekateri dobri poznavalci trga pa napovedujejo, da že čez nekaj mesecev sončničnega olja sploh ne bo na voljo.

Kmetje so veseli, da je vprašanje pridelave hrane in širše kmetijstva prisotno v resnih predvolilnih soočenjih. A od kandidatov za poslance pričakujejo, da so realni v besedah, predvsem pa da bodo besede kasneje rezultirale v dejanja, pravi predsednik KGZS Roman Žveglič.

Eno od vprašanj, ki se gospodinjam postavlja v teh dneh je, kako skuhati velikonočno šunko, da bo res sočna in okusna. Peter Oprčkal iz Kmetijske zadruge pravi, da je to najbolj odvisno od kvalitete mesnine, ki jo izberemo, v drugem koraku pa tudi od pravilnega načina priprave. 

Kmetovanje vse bolj otežuje problematika prenamnožene zveri in divjadi. Na FB strani Zveze slovenske podeželske mladine so pripravili spletno anketo, in vse, ki kmetujete vabijo, da v njej sodelujete. Mladi bodo rezultate ankete v sklopu sejma Lov, ki se konec tedna začenja v Gorni Radgoni predstavili ključnim deležnikom in odločevalcem. 

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so nad odločitvijo upravnega sodišča, ki je zadržalo dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor za odstrel 222 rjavih medvedov v Sloveniji ogorčeni.

Zgodovina se ponavlja. Upravno sodišče je z začasno odredbo zadržalo izvršitev dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor za odstrel 222 medvedov, in sicer do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožilo društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. Zoper sklep o zadržanju, ki je bil izdan že 22. marca, torej v sedmih dneh po začetku veljavnosti Dovoljenja za odstrel, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor,  je bila v roku 3 dni dovoljena pritožba. Ali je do nje prišlo še ni znano. 

Na pobudo Sindikata kmetov Slovenije in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je včeraj na Ministrstvu za kmetijstvo prišlo do pogajanj o izboljšanju razmer v mlečnem sektorju. Pridelovalci mleka so namreč v izjemno težkem položaju, saj se je Slovenija ponovno znašla na predzadnjem mestu na lestvici evropskih odkupnih cen mleka.

Komisija naj bi zaradi vojne v Ukrajini sprostila 500 milijonov evrov finančnih rezerv za pomoč kmetom, ki so v krizi najbolj prizadeti. Sloveniji bo pripadlo 1,7 milijona evrov. Ta sredstva morajo biti izplačana do 30. septembra, je na novinarski konferenci med zasedanjem v Bruslju povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek.

Posledice ruske invazije na Ukrajino, ki jih prek visokih cen energentov in hrane, že sedaj čutimo v Evropski uniji, bodo v prihodnje še hujše, če ne bo s strani EU Komisije hitre in učinkovite reakcije. Obstaja namreč zelo resno tveganje, da ne bomo več mogli zagotavljati prehranske varnosti za naše državljane, svari evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič. Nujno je skleniti dolgoročen pošten dogovor, še dodaja.

Ruski premier Mihail Mišustin je podpisal odloke, s katerimi je prepovedal izvoz žit iz Rusije v države članice Evrazijske ekonomske unije ter izvoz sladkorja v tretje države, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Prepoved izvoza žit velja do 30. junija, izvoza sladkorja pa do 31. avgusta. Evrazijska ekonomska unija je bila vzpostavljena leta 2014. Najprej so pogodbo podpisale Belorusija, Kazahstan in Rusija, kasneje pa sta se temu enotnemu trgu pridružila še Armenija in Kirgizistan. Poznavalci namigujejo, da je potrebno tudi na to rusko dejanje gledati v širšem kontekstu podpore oziroma nepodpore ruske invazije na Ukrajino.

Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.

Pomanjkanje in rast cen plina je že jeseni botrovala skokoviti rasti cen dušičnih gnojil, zaradi vojne v Ukrajini pa se razmere le še zaostrujejo. Mnoge kmetije so se znašle pred dejstvom, da ustreznih gnojil sploh ne morejo kupiti in zato nameravajo opustiti spomladansko dognojevanje ozimnih žit. To pa je zelo slaba popotnica za letošnje pridelke, je v nedeljski kmetijski oddaji povedala Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Moderna žita namreč za doseganje dobrih pridelkov potrebujejo spomladansko dognojevanje. Marija Kalan je v nedeljski kmetijski oddaji svetovala tudi o setvi jarih žit in stročnic. 

Na celjskem sejmišču se do nedelje odvija sejem Agritech, ki je največji spomladanski sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije v Sloveniji. Tokrat se sejemsko dogajanje bogati še s področjem hlevske opreme, dodatne opreme za kmetijske stroje, ter opremo za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Jutri od 13.00 naprej se bo na sejmu odvijala tudi okrogla miza Zveze lastnikov gozdov Slovenije o širših vprašanjih sodelovanja na področju sprejemanja lovsko upravljalskih načrtov, spregovorili bodo o Pripombah, predlogih in zahtevah lastnikov zemljišč pri sprejemanju 10 letnih načrtov upravljanja z divjadjo, Minister dr. Jože Podgoršek, pa bo predstavil stališče Ministrstva MKGP glede problemov, ki so povezani s tem področjem. 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije obsoja nerazumna vojna dejanja v Ukrajini in poziva vse, ki lahko vplivajo in imajo moč odločanja, da prekinejo tragične dogodke na evropskih tleh. Nesprejemljivo je, da se leta 2022 soočamo z vojno v Evropi in da posledice teh nerazumnih dejanj trpijo nedolžne žrtve.Na KGZS pa hkrati tudi opozarjajo na druge, dolgoročnejše posledice, ki bi jih nadaljevanje vojnih spopadov pustilo za Evropo in tudi Slovenijo.

Do finančnega nadomestila zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov v kmetijstvu bodo upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so oddali zbirno vlogo v letu 2021, ki so bili na dan 23. 1. 2022 vpisani v register kmetijskih gospodarstev, a tudi tokrat velja, da na dan uveljavitve odloka ne smejo biti v osebnem stečaju, stečaju ali likvidaciji, prav tako pa morajo imeti na dan uveljavitve odloka poravnane davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ter odprt pa morajo imeti tudi transakcijski račun v skladu s 35. členom Zakona o kmetijstvu.

Priča smo pomanjkanju gnojil in skokoviti rasti njihovih cen. Mnogi kmetje v tej situaciji razmišljajo, da posevkov ozimnih žit ne bodo dognojevali. Marija Kalan, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na KGZ Kraj pa opozarja, da moderne sorte žit za dobre pridelke zahtevajo dognojevanje z dušikom. Opuščanje dognojevanja, zato ker so gnojila zelo draga oziroma jih sploh ni na voljo, bo rezultiralo v precej nižjih pridelkih.

V 81 državah po svetu je že 276 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi hude lakote, opozarja direktor berlinskega urada Svetovnega programa Združenih narodov za hrano Martin Frick in dodaja, da si svet preprosto ne more privoščiti novega konflikta. Več kot polovica živil, ki jih Svetovni program Združenih narodov za hrano uporablja v kriznih regijah po svetu, izvira iz Ukrajine, tako Ukrajina kot Rusija pa sta ključni dobaviteljici kmetijskih pridelkov. Zaloge žit kot tudi pridelek v letošnjem letu so v Ukrajini ogrožene, v Rusiji pa je zaradi sankcij obtičal.

Temperatura tal je v zadnjem tednu padla krepko pod 5 stopinj, kar pomeni, da je vegetacija obstala. Dokler se temperature ne dvignejo, ni smiselno dognojevati ozimnih žit, pravi mag. Jože Mohar. S česanjem pa je treba počakati, dokler se žita ne vrastejo in ne vzklijejo pleveli.

V kmetijska zadrugo Tolmin se povezuje približno 200 zadružnikov oziroma kmetij iz soške doline pa tudi nekaterih sosednjih območij. Delujejo na področju odkupa mleka, živine ter tudi ostalih pridelkov in izdelkov kmetij, še posebej pa so ponosni na predelovalne obrate, klavnico, salamerijo in mlekarno Planika. Vse pridelke in izdelke ponujajo tudi v številnih svojih mesnicah in trgovinah, pravi direktor Niko Maver, ki je vesel odziva potrošnikov.

Do ukrepa so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so oddali zbirno vlogo v letu 2021, ter fizične ali pravne osebe vpisane v centralni register čebelnjakov.Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, bo poslala informativne odločbe upravičencem, ki bodo imeli možnost odgovora na odločbo. Ukrep se izvaja kot splošni ukrep in je namenjen nosilcem kmetijskih gospodarstev razen pomoči čebelarjem, kjer gre za »de minimis« pomoč.

Danes se začenja letošnja kampanja oddaje vlog za ukrepe kmetijske politike. Gre za že za ustaljeno spomladansko dogajanje v okviru katerega elektronsko vlogo odda dobrih 55.000 slovenskih kmetij. Na KGZS opozarjajo, da je pred oddajo vloge potrebno poskrbeti, da so podatki v registru kmetijskih gospodarstev in bazi grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč urejeni. Anton Jagodic, vodja Javne službe kmetijskega svetovanja pa opozarja, da se v ponedeljek izteka rok za prenos plačilnih pravic, ki se ga ne sme zamuditi.

Tudi letos smo priča rumenenju žit, temu pa so najbolj podvrženi ječmeni. Razlogi za to so lahko večplastni, opozarja Mateja Strgulec, svetovalka specialistka s KGZ Novo mesto.

Še vedno je čas za sajenje sadnega drevja ob tem pa ne smemo pozabiti na ustrezno gnojenje in pa obvezno zaščito sadik pred voluharjem. Svetuje Matjaž Maležič s KGZ Ljubljana.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato posebno pozornost namenjajo vzorčenju semena po poreklu iz Kitajske in Izraela, tako pred uvozom v EU, kot na uvoženem semenu, ki je že na trgu EU. Na semenu znamenja okužbe virusa niso opazna in zato se njegovo navzočnost lahko potrdi le s testiranjem reprezentativnega vzorca.

Škode, ki jih povzroči divji prašič, predstavljajo kar tri četrtine vseh škod od divjadi. Čeprav je populacija prašičev povsod po Sloveniji v porastu in čeprav so lovske družine v lanskem letu odvzele nadpovprečno število osebkov te vrste in sicer 19.400, pa so območja, kjer škode, ki jih divji prašiči povzročajo naraščajo in kmetovanje postaja nemogoče. V včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji je mladi prevzemnik Domen Benčina Birtov spregovoril o težavah in rešitvah, ki jih predlagajo kmetje.

Danes se bo odvijal letošnji 59. seminar o hmeljarstvu, ki so ga zaradi korona razmer na Inštitutu za hmeljarstvo in Pivovarstvo Slovenije pripravili v spletni obliki prek aplikacije zoom. Vse do poznega popoldneva se bodo zvrstile številne za hmeljarje zanimive in aktualne teme, poseben poudarek bo na tehnologiji pridelave in ohranjanju kakovosti pridelka. Dr. Andreja Čerenak bo med drugim govorila o možnostih izboljšanja odpornosti hmelja, mi pa smo jo povprašali, kako je s povezavo med lastnostmi prsti in grenčinami v pridelku hmelja.

Mag. Andreja Stopar, načelnica UE Laško, je na decemberskem posvetu o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki ga je pripravila KGZS,  predstavila sistemsko ureditev tega področja, in povedala precej uporabnih informacij…

Na kmetijsko gozdarskih zavodih po Sloveniji bodo v prihodnjih dneh  pripravili informativna izobraževanja glede ukrepov kmetijske politike za letošnje leto, pa tudi spletne javne predstavitve javnega razpisa za Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za letošnje leto.

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

Na JKSS Ptuj vabijo na strokovna predavanja v sklopu dneva KGZ Zavoda Ptuj, ki bodo potekala 3. in 4. februarja 2022, preko aplikacije ZOOM. Na predavanja se lahko vključite preko te povezave.

Borut Florjančič, predsednik ZZS ne pričakuje, da bo nadzor zadnjih akcijskih prodaj premium slovenskega govejega mesa pod znamko IK prinesel kakšne posebej kritične ugotovitve o masnih bilancah. Pravi da je najbolj kritično to, da so bili govedorejci spet izigrani za boj za prevlado med trgovskimi verigami, ki kupce nagovarjajo samo še z akcijami.

Koordinatorji bodo s pomočjo znanja pridobljenega na izobraževanju nato samostojno vodili proces digitalizacije znotraj lastnih zadrug, pravi Borut Florjančič, predsednik ZZS.

Čas rezi posamezne sorte hmelja je eden od pomembnejših agrotehnoloških ukrepov in se med sortami razlikuje in ima pomemben vpliv na rast in razvoj rastlin ter v končni fazi na njihov pridelek in kakovost pridelka, pravi dr. Andreja Čerenak.

Ali se v slovenskih klavnicah lahko »manipulira« s težo živali, se, po prejetih opozorilih s strani rejcev, sprašuje Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na podlagi dokumentacije, iz katere je razvidno, da je klavna teža moških živali, približno enake starosti, pasme, istega rejca v isti klavnici razlikovala tudi do 200 kg, je pristojnim inštitucijam prijavil sum neustreznega delovanja merilnih naprav in sum menjave ušesnih številk živali po zakolu.

Dva slovenska trgovca v teh dneh v okviru cenovnih akcij ponujata prvovrstno slovensko mlado goveje meso po precej znižanih cenah. V trgovinah Tuš lahko kupci goveje stegno brez kosti, ki se prodaja v okviru nacionalne sheme Izbrana kakovost Slovenije kupijo s kar 50 odstotnim popustom, kar je nesprejemljivo in vodi k razvrednotenju te znamke pravi Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič.

Samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki želijo uveljavljati povračilo delno izgubljenega dohodka zaradi karantene ali obveznosti varstva otrok med lanskim julijem in koncem decembra, imajo za predložitev ustrezne vloge preko portala eDavki čas le še do sobote, opozarja Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Kmetje in kmetice, ki so dopolnili 65 let starosti in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Kako ga uveljavljati pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 evrov do 750 evrov tudi za obdobje julij – december 2021. Pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano obvešča, da aplikacija za vodenje registra kmetijskih gospodarstev ne bo delovala od 13. do 23. januarja zaradi priprave podatkov za potrebe subvencijske kampanje za leto 2022. V tem času na upravnih enotah ne bo mogoče spreminjati podatkov v registru kmetijskih gospodarstev.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarja, da spletna prodaja fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji ni dovoljena. V okviru nadzora nad internetno prodajo so namreč opazili romunsko  spletno trgovino, ki ponuja in prodaja fitofarmacevtska sredstva, tudi taka, ki pri nas niso dovoljena.

Mladi in prodorni slovenski kmetje poskušajo z različnimi vrstami pridelave, predvsem pa visoko stopnjo predelave lastnih pridelkov na svojih kmetijah doseči čim boljši ekonomski rezultat. Mnogi med njimi pa na kmetijah ob tem izvajajo tudi projekte, ki so širše družbeno podprti. IMK 2021 Gregor Slavec je član Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in v sodelovanju z LAS med Snežnikom in Nanosom na svoji kmetiji izvaja kar nekaj takih projektov.