Maševal je nadžupnik Jože Vehovar. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda so poskrbeli otroški cerkveni zbor Biser in mladinski cerkveni zbor Žarek, z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle je igrala Jelka Zorin Belcer, na kitarah so bili Patrik Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fritz, na bas kitaro je igral Tine Pirš, na violini jih je spremljala Leja Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.
Maševal je nadžupnik Jože Vehovar. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda so poskrbeli otroški cerkveni zbor Biser in mladinski cerkveni zbor Žarek, z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle je igrala Jelka Zorin Belcer, na kitarah so bili Patrik Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fritz, na bas kitaro je igral Tine Pirš, na violini jih je spremljala Leja Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.
Maševal je nadžupnik Jože Vehovar. Za glasbeno spremljavo mašnega obreda so poskrbeli otroški cerkveni zbor Biser in mladinski cerkveni zbor Žarek, z zborovodkinjama Jelko Zorin Belcer in Tanjo Pirš. Na orgle je igrala Jelka Zorin Belcer, na kitarah so bili Patrik Pirš, Tilen Zorin, Martin Žurman, Lucija Fritz, na bas kitaro je igral Tine Pirš, na violini jih je spremljala Leja Artič, na flavtah pa Manca Zorin in Neža Žurman.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pela je Ana Šuštar, za orglami je bil Uroš Pele.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pela je Ana Šuštar, za orglami je bil Uroš Pele.
Sveta maša
29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.
Sveta maša
29. junija se spominjamo sv. Petra, ki ga je Kristus določil za skalo, na kateri bo zidal svojo Cerkev in sv. Pavla, ki je ponesel njegovo ime med pogane. Tako ste v našem programu ob 16. uri lahko prisluhnili prenosu mašniškega posvečenja iz ljubljanske stolnice. Duhovniki je postal Matija Golob.
Sveta maša
Maševal je župnik Janez Kobal. S petjem je sodeloval družinski župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutner, na orgle je igrala Maja Cenčič.
Sveta maša
Maševal je župnik Janez Kobal. S petjem je sodeloval družinski župnijski pevski zbor pod vodstvom sestre Božene Kutner, na orgle je igrala Maja Cenčič.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matej Burger.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta (Tadej Podobnik in Vid Lisjak?), orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta (Tadej Podobnik in Vid Lisjak?), orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, s petjem sodelovali sodelavci Radia Ognjišče.
Sveta maša
Maševal je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, s petjem sodelovali sodelavci Radia Ognjišče.
Naš gost
Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.
Komentar tedna
Kako lepo je, da dan državnosti Republike Slovenije – 25. junij – praznujemo tik po prazniku rojstva svetega Janeza Krstnika, ki ga obhajamo 24. junija. Za Janeza Krstnika pravimo, da je most med staro in novo zavezo, med pričakovanjem in izpolnitvijo, med človekovo pripravljenostjo in Božjo bližino. Ni bil on luč, ampak je pričeval o luči. Njegovo življenje ni bilo usmerjeno v lastno uveljavitev, ampak v pričevanje za Nekoga, ki prihaja.
Prav tu najdemo izjemno lepo izhodišče za premišljevanje ob dnevu naše državnosti – in tudi o duhovnih poklicih. Zadnji dnevi meseca junija so zaznamovani z diakonskimi in duhovniškimi posvečenji ...
Tako je svoj komentar začel Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Doživetja narave
Oddajo smo posvetili triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. 6. julija 2025 namreč mineva okroglih 180 let od njegovega rojstva in prav na njegovi domačiji v Zavrhu pod Šmarno goro pripravlja Slovenski gorniški klub Skala tradicionalno akademijo. O liku velikega Slovenca, programu akademije in o Aljaževi poti Od doma do doma je spregovoril član Gorniškega klub Jakob Aljaž Janez Kocjan - Janko.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. julij 2025 ob 05-ih
Moja zgodba
Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Od slike do besede
V oddaji na prvi julijski večer smo spoznali grškega pesnika Nikiforosa Vrettakosa, predstavila nam ga je prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos, ki je prispevala tudi spremno besedo in bo gostja v našem studiu.
Večer za zakonce in družine
Zakaj besede odgovornost, odločitev za eno osebo, zaveza... danes skoraj nimajo več mesta v naši družbi? Ali mladi še verjamejo v zakon za vedno? O tem in o drugih tematikah, ki mlade zanimajo, ko se pripravljajo na sklenitev zakonske zveze, smo se pogovarjali z zakoncema Klaro in in Blažem Otrinom. Povprašali smo ju tudi, kako usklajujeta družinske finance in v čem je lepota zakonske spolnosti.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.