Is podcast
Maševal je vikar dr. Alan Tedeško, pel je zbor župnije Črni vrh.
Maševal je vikar dr. Alan Tedeško, pel je zbor župnije Črni vrh.
Maševal je vikar dr. Alan Tedeško, pel je zbor župnije Črni vrh.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle igral Jure Smrekar.
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle igral Jure Smrekar.
Maševal je p. Viktor Papež, orgle je igrala Marjeta Anderle.
Maševal je p. Viktor Papež, orgle je igrala Marjeta Anderle.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
Maševal je p. Krizostom Komar, za orglami gospa Slavi Magdič.
Maševal je p. Krizostom Komar, za orglami gospa Slavi Magdič.
Na sedmo velikonočno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal je Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.
Na sedmo velikonočno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve Angelov varuhov v Zalogu. Maševal je Andrzej Gosek, pel pa župnijski pevski zbor pod vodstvom organista Jerneja Berdena.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
Maševal je p. Tadej Inglič, za orglami gospa Marjeta Anderle.
Maševal je p. Robert Bahčič, za orglami gospod Tadej Jakopič.
Maševal je p. Robert Bahčič, za orglami gospod Tadej Jakopič.
V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika.
Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog z dolgoletnimi izkušnjami, večni vzgojitelj, oče in avtor številnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok. Zagovarja konkreten in praktičen pristop k vzgoji. Skozi izkušnje, vodenje taborov in spremljanje pouka se je naučil, kateri vzgojni ukrepi dejansko delujejo in kateri ne. Uvajal je tudi nove. Ni pristaš teorije, ki jo je v praksi nemogoče uporabiti. Pa tudi nepotrebnega razvajanja otrok ne. Zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope in prijeme.
Z nosilcem kandidatne liste NSi mag. Matejem Toninom in kandidatko na listi NSi Katjo Berk Bevc smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, pomembnih za Evropsko unijo, pred volitvami v EP.
Z nami je bila Lojzka Krevs, upokojena učiteljica iz Mirne Peči, spoznali smo njeno življenje in delo: knjigo iz zbirke Glasovi - Od koška do koša. Knjigo je likovno opremila Marjetka Saje.
Andrej Majcen je moral po šestnajstih letih zapustiti Šolo modrosti , saj so komunisti izgnali vse tujce. Odpotoval je v Hongkong.
Tokrat lahko poslušate, kako Rahaba in Mirjam skrbita za ranjenega judovskega voditelj Salmóna. Roman prebiramo iz knjige Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina.
Ljubljana moja – Majda Sepe in Meri Avsenak, Una chittara cento illusioni – Mino Reitano, Youve Got Your Troubles - The Fortunes, Ko boš prišla jemat slovo mladost – Sestre Potočnik, Tam kam chodi vitr spat – Karel Gott, All of you - Diana Ross & Julio Iglesias, Vzameš me v roke - Elda Viler, Ne daj se Ines - Arsen Dedić, Solid – Ashford & Simpson, Berač - Ivek Baranja, Mediterraneenne - Herve Vilard, Ko zvonovi zapojo – Andrej Šifrer, Healing Hands – Elton John ...
Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka.