Iz župnije svete Radegunde v Starem trgu pri Slovenj Gradcu smo na trideseto nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Simon Potnik, pel pa župnijski pevski zbor.
Iz župnije svete Radegunde v Starem trgu pri Slovenj Gradcu smo na trideseto nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Simon Potnik, pel pa župnijski pevski zbor.
Iz župnije svete Radegunde v Starem trgu pri Slovenj Gradcu smo na trideseto nedeljo med letom neposredno prenašali sveto mašo, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Maševal je župnik Simon Potnik, pel pa župnijski pevski zbor.
Sveta maša
Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Sveta maša
Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Sveta maša
Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.