Poslušalka je imela težave s strjevanjem marmelada, ki jo je pripravila iz grozdja – modre frankinje. Kljub dodatku želirnega sladkorja, se ni strdila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj še nekaj dni počaka, da se bo dobro ohladila in nato znova preveri. Če še ne bo dovolj strjena, jo lahko še enkrat skuha in morda celo podaljša čas kuhanja. Svetovala je tudi, da pri kuhanju marmelade s pomočjo cedila in zajemalke res odstranimo odvečno tekočino - to uporabimo namesto soka oziroma pijače.

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...  

Poslušalko je zanimalo, kako pripraviti skutin narastek z jabolki. Bi to tudi bila kakšna dobra ideja za uporabo jabolk, ki padajo z dreves? Sestra Nikolina se je strinjala. Predlaga, da skuhamo riž in potem po plasteh nalagamo riž, skuto in različno sadje (lahko tudi kakšno malino, jagodo ali borovnico, tudi iz skrinje)e pravi greš skuto različno z sadje, torej jabolka in podobno. Na vrhu naj bo riž. Lahko pripravimo tudi kruhov narastek, in sicer iz 2 do 3 dni starega kruha (rezine, buhtelj, žemlja), ki ga narežemo na kocke. Te stresemo na namazan pekač, nato naložimo sadje ter pokrijemo z drugo polovico kruha. Nič ga ne tlačimo ali gladimo, le prelijemo z jajčnim mlekom, tako da je to sočno. Najprej pečem 20 minut pokrito, da se prepoji in ne da izhlapi vlaga, nato odkrijmo in spečemo do konca (da dobi lepo barvo).

Poslušalko zanima, ali lahko zeleno papriko vloži prav tako kot vlaga rumeno. Sestra Nikolina je odgovorila pritrdilno, eno bi bilo tudi z rdečo, lahko naredi celo mešanico vseh treh barv.

Poslušalec je kupil aparat za sušenje sadja in ga je zanimalo, kako bi ga lahko izkoristil za odpadlo sadje. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj sadje najprej opere, po potrebi olupi in nareže na tanke plasti ali kolobarje. To naj potem dobro presuši in vakuumsko zapakira ter da v skrinjo. 

Poslušalko je zanimalo, ali so kakšne posebne jedi iz korenčka in kako rdečega ali rumenega shraniti za zimo. Sestra Nikolina je povedala, da korenček lahko dodamo velikemu številu jed in z njim obogatimo okus, to so juhe, pire krompir, enolončnice, zlasti v ričetu ... Shranimo pa ga tako, da ga očistimo, narežemo in blanširamo, potem pa damo v skrinjo. Dobro se ohrani tudi v suhem bukovem žaganju ali v mivki.