Slovenska delegacija na sinodalnem zasedanju v Pragi po besedah škofa Matjaža v poročilu posebej navdušila s poglavjem o

V Pragi na Češkem se nadaljuje celinsko zasedanje sinode za Evropo. Na sinodalnem zasedanju sodeluje 200 delegatov, preko spleta pa jih je povezanih še 390. Slovensko delegacijo sestavljalajo soboški škof in podpredsednik Slovenske škofovske konference Peter Štumpf, celjski škof in odgovoren za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci Maksimilijan Matjaž, profesor Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Slednja je včeraj s škofom Matjažem predstavila slovensko poročilo. Kot nam je sporočil škof Štumpf sta slovenska predstavnika edina do sedaj na sinodi govorila v imenu mladih. »Imela sta zelo dobro predstavitev imela, ki je zbudila pozornost vseh sinodalnih udeležencev,« nam je sporočil škof Štumpf.

Alen Salihović

info duhovnost cerkev sinoda

8. 2. 2023
Slovenska delegacija na sinodalnem zasedanju v Pragi po besedah škofa Matjaža v poročilu posebej navdušila s poglavjem o

V Pragi na Češkem se nadaljuje celinsko zasedanje sinode za Evropo. Na sinodalnem zasedanju sodeluje 200 delegatov, preko spleta pa jih je povezanih še 390. Slovensko delegacijo sestavljalajo soboški škof in podpredsednik Slovenske škofovske konference Peter Štumpf, celjski škof in odgovoren za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci Maksimilijan Matjaž, profesor Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Slednja je včeraj s škofom Matjažem predstavila slovensko poročilo. Kot nam je sporočil škof Štumpf sta slovenska predstavnika edina do sedaj na sinodi govorila v imenu mladih. »Imela sta zelo dobro predstavitev imela, ki je zbudila pozornost vseh sinodalnih udeležencev,« nam je sporočil škof Štumpf.

Alen Salihović

VEČ ...|8. 2. 2023
Slovenska delegacija na sinodalnem zasedanju v Pragi po besedah škofa Matjaža v poročilu posebej navdušila s poglavjem o

V Pragi na Češkem se nadaljuje celinsko zasedanje sinode za Evropo. Na sinodalnem zasedanju sodeluje 200 delegatov, preko spleta pa jih je povezanih še 390. Slovensko delegacijo sestavljalajo soboški škof in podpredsednik Slovenske škofovske konference Peter Štumpf, celjski škof in odgovoren za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci Maksimilijan Matjaž, profesor Igor Bahovec in sestra Anja Kastelic. Slednja je včeraj s škofom Matjažem predstavila slovensko poročilo. Kot nam je sporočil škof Štumpf sta slovenska predstavnika edina do sedaj na sinodi govorila v imenu mladih. »Imela sta zelo dobro predstavitev imela, ki je zbudila pozornost vseh sinodalnih udeležencev,« nam je sporočil škof Štumpf.

Alen Salihović

infoduhovnostcerkevsinoda

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 12. 2024
Zahvala Vinka Bokaliča

Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«

Zahvala Vinka Bokaliča

Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«

info

Informativni prispevki

Zahvala Vinka Bokaliča

Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«

VEČ ...|16. 12. 2024
Zahvala Vinka Bokaliča

Kardinal Vinko Bokalič Iglič se je za sprejem zahvalil z besedami: »Res smo ganjeni ob tem sprejemu. Tu so naše korenine; tu sta se rodila ata pa mama, v teh krajih. Starši so nas dobili, ko so prišli po vojni v Argentino; tam smo se rodili. Doma smo se naučili, kar smo: dobili smo vero, delavnost, družinsko povezanost, ljubezen do otrok, vzgojo v slovenskem duhu ...«

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 12. 2024
Pogovor s kardinalom Vinkom Bokaličem Igličem

Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.

Pogovor s kardinalom Vinkom Bokaličem Igličem

Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.

info

Informativni prispevki

Pogovor s kardinalom Vinkom Bokaličem Igličem

Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.

VEČ ...|16. 12. 2024
Pogovor s kardinalom Vinkom Bokaličem Igličem

Kardinal Vinko Bokalič Iglič je po umestitvi v službo papeževega pomočnika na vigilijo praznika Brezmadežne v Vatikanu, skupaj s tremi brati in drugimi sorodniki obiskal še domovino svojih staršev. Po sobotni slovesnosti ob 100. obletnici škofovskega posvečenja čatitljivega Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani, je včeraj maševal v rojstni župniji svoje matere Pavle Iglič na Brdu pri Lukovici. Z njim je somaševal brat Jože, med verniki pa sta bila tudi brata Janez in Miha ter nekateri njuni vnuki iz Argentine. Maša in druženje po njej sta bila velik praznik za župnijo, predvsem pa za rodbino Bokalič oziroma Iglič.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 12. 2024
Hude obtožbe glede delovanja Centra za varovanje in zaščito

V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.

Hude obtožbe glede delovanja Centra za varovanje in zaščito

V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.

info sodstvo politika razmere

Informativni prispevki

Hude obtožbe glede delovanja Centra za varovanje in zaščito

V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.

VEČ ...|14. 12. 2024
Hude obtožbe glede delovanja Centra za varovanje in zaščito

V oddaji Tarča so bile predstavljene dodatne podrobnosti o domnevnih nepravilnostih in zlorabah v Centru za varovanje in zaščito, ki jih je komentirala dobra poznavalka novinarka Večera Damjana Žišt.

Radio Ognjišče

info sodstvo politika razmere

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 12. 2024
Preživeli bi tudi mraz, samo da bi bil mir

Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.

Preživeli bi tudi mraz, samo da bi bil mir

Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.

info Ukrajina duhovnost pogovor

Informativni prispevki

Preživeli bi tudi mraz, samo da bi bil mir

Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.

VEČ ...|10. 12. 2024
Preživeli bi tudi mraz, samo da bi bil mir

Sodelavka Karitas Spes iz Ukrajine Mira Milavec nam je povedala, da se ljudje v Ukrajini pripravljajo na hudo zimo. V Ukrajini se ljudje pripravljajo na to, da bodo brez elektrike tudi po 12 ur na dan. Povedala nam je, da se je mreža Karitas v teh letih vojne samo še okrepila. »Ljudem pomagamo pri obnovi, potem imamo nove programe za rehabilitacijo tistih, ki se vračajo iz vojne, otrokom in mladim nudimo psihosocialno pomoč.« Mira Milavec medtem koordinira projekte, ki se izvajajo blizu frontne linije in ruske meje. Zaupala nam je tudi številne zgodbe ljudi, s katerimi se srečuje, pa tudi sledi nevere, ki jih je pustil več desetletni komunistični režim.

Marjana Debevec

info Ukrajina duhovnost pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 12. 2024
Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

info sirija uporniki islamisti

Informativni prispevki

Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

VEČ ...|9. 12. 2024
Robert Chelhod: Bojimo se islamistične tiranije...

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, ko se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Vendar pa ljudem tudi prevzem oblasti s strani islamističnih upornikov ni prinesel olajšanja…

Radio Ognjišče

info sirija uporniki islamisti

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2024
Studio Evropa o razmerah v Venezueli in boju opozicije

Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa. 

Studio Evropa o razmerah v Venezueli in boju opozicije

Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa. 

info

Informativni prispevki

Studio Evropa o razmerah v Venezueli in boju opozicije

Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa. 

VEČ ...|6. 12. 2024
Studio Evropa o razmerah v Venezueli in boju opozicije

Nagrado Sahorva za leto 2024 bosta sredi decembra prejela venezuelska opozcijska voditeljica Maria Corina Machado in novizvoljeni predsednik Edmundo Gonzalez Urrutia za prizadevanja v boju za demokracijo v Venezueli. O razmerah v tej dr·avi in njunih prizadevanjih so pred podelitvijo nagrade spregovorili v dana·njem Studiu Evropa. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2024
Dr. Žišt za Radio Ognjišče o varnostnih pomanjkljivostih v Centru za varovanje in zaščito

Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.

Dr. Žišt za Radio Ognjišče o varnostnih pomanjkljivostih v Centru za varovanje in zaščito

Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.

info policija komentar

Informativni prispevki

Dr. Žišt za Radio Ognjišče o varnostnih pomanjkljivostih v Centru za varovanje in zaščito

Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.

VEČ ...|4. 12. 2024
Dr. Žišt za Radio Ognjišče o varnostnih pomanjkljivostih v Centru za varovanje in zaščito

Za komentar izjav premiera Roberta Goloba o uhajanju informacij iz policije kriminalnim združbam smo prosili dobro poznavalko sodnega procesa »Kavaški klan« novinarko Večera dr. Damjano Žišt. Nedavne izjave predsednika vlade glede varnostnih organov in morebitnih nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) po njenih besedah odpirajo pomembna vprašanja o varnosti varovanih oseb in učinkovitosti vodstva centra.

Radio Ognjišče

info policija komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2024
Dr. Boštjan Udovič o Franciji, Gruziji in Južni Koreji

Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.  

Dr. Boštjan Udovič o Franciji, Gruziji in Južni Koreji

Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.  

info

Informativni prispevki

Dr. Boštjan Udovič o Franciji, Gruziji in Južni Koreji

Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.  

VEČ ...|4. 12. 2024
Dr. Boštjan Udovič o Franciji, Gruziji in Južni Koreji

Mednarodno dogajanje zaznamujejo politi·ni pretresi v Franciji, protesti in nasilje v Gruziji, pa tudi razglasitev vojnega stanja v Ju·ni Koreji. O omenjenem je za na· radio spregovoril politolog dr. Bo·tjan Udovi·, ki je med drugim opozoril na potrebo proaktivnega delovanja Evropske unije v zvezi z Gruzijo.  

Andrej Šinko

info

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|17. 12. 2024
Dobitek

Nekdo je videl človeka, kako hiti po cesti, ne da bi gledal ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Dobitek

Nekdo je videl človeka, kako hiti po cesti, ne da bi gledal ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 12. 2024
O razmerah v zdravstvu in politiki ter vojnih žariščih

Leto, ki se izteka je bilo zelo pestro. Stavka zdravnikov še kar traja, politično ozračje je razgreto, prav tako smo pričam številnim vojnim žariščnem po svetu. O tem smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« spregovorili z zdravnico in mestno svetnico dr. Tino Bregant in duhovnikom Milanom Knepom.

O razmerah v zdravstvu in politiki ter vojnih žariščih

Leto, ki se izteka je bilo zelo pestro. Stavka zdravnikov še kar traja, politično ozračje je razgreto, prav tako smo pričam številnim vojnim žariščnem po svetu. O tem smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« spregovorili z zdravnico in mestno svetnico dr. Tino Bregant in duhovnikom Milanom Knepom.

Radio Ognjišče, Alen Saliović

politikazdravstvoinfosvpm

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ...|14. 12. 2024
Alenka Rebula: Prazniki so namenjeni počastitvi lepega in vrednega.

V adventni soboti smo z Alenko Rebula premislili čas priprave in upočasnitve. Ob vsakodnevnih obveznostih v adventu običajno samo še dodajamo, še več je službenih srečevanj, druženj, čas jemljejo tudi nakupovanja daril in ostale priprave na praznike. Kako v miru in izpolnjujoče iskati poti do osrečujočih praznikov za vse, saj si ne želimo vsi istega, smo se pogovarjali.    

Alenka Rebula: Prazniki so namenjeni počastitvi lepega in vrednega.

V adventni soboti smo z Alenko Rebula premislili čas priprave in upočasnitve. Ob vsakodnevnih obveznostih v adventu običajno samo še dodajamo, še več je službenih srečevanj, druženj, čas jemljejo tudi nakupovanja daril in ostale priprave na praznike. Kako v miru in izpolnjujoče iskati poti do osrečujočih praznikov za vse, saj si ne želimo vsi istega, smo se pogovarjali.    

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosivzgojapogovor

Globine

VEČ ...|10. 12. 2024
Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Zakaj Sveto leto 2025?

Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto letojubilejno letoromarji upanjaodpustki

Od slike do besede

VEČ ...|17. 12. 2024
Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

Digitalna demenca

Knjiga Digitalna demenca je vsekakor dobro in koristno branje, še zlasti za starše odraščajočih otrok. Z nami v studiu je bila Mateja Bizjak Osredkar, ki je predstavila izredno koristnost te knjige. 

Mateja Subotičanec

knjigavzgojarazvoj

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 12. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 12. 2024
Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Černetova in Tischlerjeva nagrada

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|17. 12. 2024
Zasidran v veri

»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.

Zasidran v veri

»Bodimo radi takšni, kakršni smo.« je drobec iz nove knjige Petra Milloniga, ki je tudi svojo tretjo zbirko naslovil Zasidran v veri. V kratkih razmišljanjih avtor izlušči jedro, zato so tudi jasna in odprta. V oddaji Sol in luč smo prisluhnili štirim temam. O osamljenosti, o miru, o dobrih ljudeh in o tem, da smo kar smo.

Tadej Sadar

veraosamljenostodnosi