Pridiga župnika Tineta Skoka v Dražgošah
Devetdnevnica, razmišljanje ob sliki Dražgoške pieta in sama slika Iveta Šubica je prinesla pozitivne in konstruktivne odzive, da se nekaj vendarle tudi javno in odločno ukrene za dostojen spomin na dražgoško tragedijo, pa je za Radio Ognjišče povedal župnik v Dražgošah Tine Skok. Med včerajšnjo sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Lucije v Dražgošah je povabil k vztrajanju v molitvi.

Alen Salihović

info duhovnost dražgoše pridiga

14. 1. 2019
Pridiga župnika Tineta Skoka v Dražgošah
Devetdnevnica, razmišljanje ob sliki Dražgoške pieta in sama slika Iveta Šubica je prinesla pozitivne in konstruktivne odzive, da se nekaj vendarle tudi javno in odločno ukrene za dostojen spomin na dražgoško tragedijo, pa je za Radio Ognjišče povedal župnik v Dražgošah Tine Skok. Med včerajšnjo sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Lucije v Dražgošah je povabil k vztrajanju v molitvi.

Alen Salihović

VEČ ...|14. 1. 2019
Pridiga župnika Tineta Skoka v Dražgošah
Devetdnevnica, razmišljanje ob sliki Dražgoške pieta in sama slika Iveta Šubica je prinesla pozitivne in konstruktivne odzive, da se nekaj vendarle tudi javno in odločno ukrene za dostojen spomin na dražgoško tragedijo, pa je za Radio Ognjišče povedal župnik v Dražgošah Tine Skok. Med včerajšnjo sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Lucije v Dražgošah je povabil k vztrajanju v molitvi.

Alen Salihović

infoduhovnostdražgošepridiga

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 1. 2025
Z nadškofom Stresom o pomenu priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža leta 1992.

13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.

Z nadškofom Stresom o pomenu priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža leta 1992.

13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.

info politika stres

Informativni prispevki

Z nadškofom Stresom o pomenu priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža leta 1992.

13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.

VEČ ...|17. 1. 2025
Z nadškofom Stresom o pomenu priznanja Slovenije s strani Svetega sedeža leta 1992.

13. januarja smo se spomnili pomembnega dogodka za našo državo, saj je Sveti sedež leta 1992 priznal mlado slovensko državo Republiko Slovenijo. Takrat je Apostolski sedež s to odločitvijo prehitel ostale evropske države in jih spodbudil k priznanju. O vlogi papeža sv. Janeza Pavla II., o pomenu takšnega priznanja za neko državo in katere sporazume podpiše Sveti sedež s posamezno državo smo se pogovarjali z nadškofom Antonom Stresom.

Radio Ognjišče

info politika stres

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 1. 2025
Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko.

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko.

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

info

Informativni prispevki

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko.

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

VEČ ...|17. 1. 2025
Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko.

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 1. 2025
Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

info pogovor elektrika

Informativni prispevki

Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

VEČ ...|17. 1. 2025
Dr. Rafael Mihalič o tarifah, omrežnini in o vzrokih za jezo tistih, ki so dobili visoke račune za elektriko

Zgodba o spremembah omrežninskega akta še zdaleč ni končana in glavni akterji iščejo rešitve za spor med vlado, Agencijo za energijo, Elesom in velikimi ter majhnimi odjemalci. Ker običajni uporabniki slabo razumemo delovanje elektro sistema, je Meta Potočnik posnela pogovor s prof. dr. Rafaelom Mihaličem, ki deluje na področju analize in načrtovanja elektroenergetskih omrežij in sistemov. 

Radio Ognjišče

info pogovor elektrika

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 1. 2025
Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

info komentar avsenik politika

Informativni prispevki

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

VEČ ...|17. 1. 2025
Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA

Radio Ognjišče

info komentar avsenik politika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 1. 2025
Obramboslovka dr. Jelena Juvan

Po dogovoru med Hamasom in Izraelom o premirju v Gazi, izraelska vlada sporazuma, kljub napovedi, ni potrdila. Obramboslovka dr. Jelena Juvan opozarja, da to ni spodbudno, zlasti zato, ker so ·tevilni dogovori v preteklosti ·e propadli. V pogovoru je spregovorila tudi o odgovornosti za zlo·ine, mo·nostih za dostavo humanitarne pomo·i in obnovi Gaze. 

Obramboslovka dr. Jelena Juvan

Po dogovoru med Hamasom in Izraelom o premirju v Gazi, izraelska vlada sporazuma, kljub napovedi, ni potrdila. Obramboslovka dr. Jelena Juvan opozarja, da to ni spodbudno, zlasti zato, ker so ·tevilni dogovori v preteklosti ·e propadli. V pogovoru je spregovorila tudi o odgovornosti za zlo·ine, mo·nostih za dostavo humanitarne pomo·i in obnovi Gaze. 

info

Informativni prispevki

Obramboslovka dr. Jelena Juvan

Po dogovoru med Hamasom in Izraelom o premirju v Gazi, izraelska vlada sporazuma, kljub napovedi, ni potrdila. Obramboslovka dr. Jelena Juvan opozarja, da to ni spodbudno, zlasti zato, ker so ·tevilni dogovori v preteklosti ·e propadli. V pogovoru je spregovorila tudi o odgovornosti za zlo·ine, mo·nostih za dostavo humanitarne pomo·i in obnovi Gaze. 

VEČ ...|16. 1. 2025
Obramboslovka dr. Jelena Juvan

Po dogovoru med Hamasom in Izraelom o premirju v Gazi, izraelska vlada sporazuma, kljub napovedi, ni potrdila. Obramboslovka dr. Jelena Juvan opozarja, da to ni spodbudno, zlasti zato, ker so ·tevilni dogovori v preteklosti ·e propadli. V pogovoru je spregovorila tudi o odgovornosti za zlo·ine, mo·nostih za dostavo humanitarne pomo·i in obnovi Gaze. 

Andrej Šinko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 1. 2025
Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

info pogovor notranja politika zdravstvo stavka

Informativni prispevki

Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

VEČ ...|15. 1. 2025
Leto dni zdravniške stavke: Na vladni strani ni volje za spremembo sistema

15. januarja 2024 so v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides začeli najdaljšo stavko v Sloveniji. Pogajanja še trajajo, nekatere zahteve so uresničene, a končnega dogovora, ki bi spremenil sistem, da bi ta deloval optimalno, za zdaj ni. Poklicali smo člana Fidesa, pediatra Janusza Klima iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Helena Križnik

info pogovor notranja politika zdravstvo stavka

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 1. 2025
Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

info dediščina občina gradnja družba pogovor politika

Informativni prispevki

Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

VEČ ...|13. 1. 2025
Dr. Verena Perko o varovanju dediščine v primeru prenove ljubljanske tržnice

Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre. 

Tanja Dominko

info dediščina občina gradnja družba pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 1. 2025
Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij

Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije. 

Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij

Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije. 

info zlorabe banka

Informativni prispevki

Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij

Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije. 

VEČ ...|10. 1. 2025
Združenje bank Slovenije opozarja na porast novih primerov finančnih prevar podjetij

Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije. 

Radio Ognjišče

info zlorabe banka

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|20. 1. 2025
Skupnost

Na izredno težavnem delu poti sta se srečala slep in hrom mož. Prvi je prosil ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skupnost

Na izredno težavnem delu poti sta se srečala slep in hrom mož. Prvi je prosil ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2025
Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Pravica do groba ter stališče verskih skupnosti do sežiga in raztrosa umrle osebe

V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.

Meta Potočnik

žarni pokopverske skupnostipogreb s krsto

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 1. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. januar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. januar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|18. 1. 2025
Puberteta

Z nami je bila Nada Zupančič Bajželj, ki je zakonska in družinska terapevtka. Tokrat o puberteti in težavah tega obdobja.

Puberteta

Z nami je bila Nada Zupančič Bajželj, ki je zakonska in družinska terapevtka. Tokrat o puberteti in težavah tega obdobja.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|18. 1. 2025
Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Zdenka Žigon

Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.

Damijana Medved

spominživljenjeLavričeva knjižnicaMostbranjeknjigehoja

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|20. 1. 2025
Šamrole

Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.

Šamrole

Zakaj ji šamrole razpokajo, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj testo ohlapno zavija, naj ga nič ne nateza. Ovija naj poševno in pazi, da naslednja plast pokrije prejšnjo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 1. 2025
Teden Radi pišemo z roko postavlja izziv: Napišite pismo ali razglednico

Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka.  Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar. 

Teden Radi pišemo z roko postavlja izziv: Napišite pismo ali razglednico

Ob 10. Teden pisanja z roko 2025 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov in delavnic. Ker v naši dobi tehnologije oz. tipkovnic vse manj pišemo z roko, so med nami ljudje, ki so prepričani, da je ta finomotorična spretnost nujna za zdrav otrokov razvoj, dobro pa dene tudi odraslemu človeka.  Gostja je bila predsednica Društva Radi pišemo z roko Nadja Lazar. 

s. Meta Potočnik

Radi pišemo z rokofinomotorikaspomin

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2025
ZPS in skupinski nakup toplotnih črpalk

Slišali ste podrobnosti akcije Zveze potrošnikov Slovenije, ki znova organizira skupinski nakup, tokrat toplotnih črpalk za ogrevanje. Več nam bo povedala Barbara Primc, v studiu pa se ji je pridružil tudi energetski svetovalec Matjaž Eržen, ki je pojasnil, kaj je pomembno, ko se odločamo za prehod na ogrevanje s toplotno črpalko. Kako pomembna je toplotna izolacija hiše, kateri tip toplotne črpalke izbrati in kako bo po novem s položnicami za elektriko. Ali je nakup smotrn ali ne? O tem odloča več dejavnikov.

ZPS in skupinski nakup toplotnih črpalk

Slišali ste podrobnosti akcije Zveze potrošnikov Slovenije, ki znova organizira skupinski nakup, tokrat toplotnih črpalk za ogrevanje. Več nam bo povedala Barbara Primc, v studiu pa se ji je pridružil tudi energetski svetovalec Matjaž Eržen, ki je pojasnil, kaj je pomembno, ko se odločamo za prehod na ogrevanje s toplotno črpalko. Kako pomembna je toplotna izolacija hiše, kateri tip toplotne črpalke izbrati in kako bo po novem s položnicami za elektriko. Ali je nakup smotrn ali ne? O tem odloča več dejavnikov.

Radio Ognjišče

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|20. 1. 2025
Skupnost

Na izredno težavnem delu poti sta se srečala slep in hrom mož. Prvi je prosil ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Skupnost

Na izredno težavnem delu poti sta se srečala slep in hrom mož. Prvi je prosil ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost