Is podcast Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi Is podcast
Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo narava kmetijstvo

3. 11. 2022
Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Nataša Ličen

VEČ ...|3. 11. 2022
Nova blagovna znamka slovenskih jabolk BonitaSi

Slovenski pridelovalci jabolk, združeni v zadrugo Tibona ter strokovnjaki Biotehniške fakultete in KGZS so se na kritične razmere na področju pridelave jabolk v Sloveniji odzvali z EIP projektom »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Projekt je namenjen vpeljavi inovacij ter razvoju in prenosu novih znanj s področja sodobne pridelave jabolk. Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi, ki bo slovenskim pridelovalcem omogočila bolj konkurenčno, visoko-storilno in trajnostno pridelavo, slovenskih potrošnikom pa novo ponudbo visokokakovostnih jabolk slovenskega porekla.

Trenutne razmere na področju slovenske pridelave jabolk so kritične, Slovenija danes ni več samooskrba z jabolki. Nizke odkupne cene ter neoptimalna tehnološka razvitost slovenskih pridelovalcev jabolk omejujejo možnosti nadaljnjih vlaganj in razvoja, izboljšanja njihove konkurenčnosti ter sposobnosti prilagajanja podnebnih spremembah, zahtevam zelenega prehoda in zaostreni tržni dinamiki.

EIP projekt »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«, ki je trajal od 2019 do 2022, je v t. i. trikotniku znanja in inovativnem partnerstvu povezal več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, strokovnjake Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter terensko svetovalsko službo KGZS.

Državna sekretarka Buzeti je ob zaključku EIP »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja« čestitala vsem sodelujočim partnerjem za uspešno izveden projekt in izpostavila, da so dokaz, da se prava moč skriva v sodelovanju ter da so znanje in inovacije ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Projekt resnično predstavlja primer dobre prakse v slovenskem kmetijstvu, saj je v tesno in inovativno partnerstvo povezal ključne pridelovalce jabolk, Biotehniško fakulteto in KGZS. Veseli nas, da se »Bonito« trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki.« Na koncu je poudarila, da bodo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še naprej podpirali tovrstne aktivnosti s področja inovativnosti in povezovanja, pri čemer pa je pomembno ustvarjanje primernega podpornega okolja ter podporo razvojnim projektom, ki ustvarjajo neposredno uporabno vrednost za slovenske kmete.

Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona in pobudnik projekta je izpostavil: »Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive

pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki.«

Rezultat projekta je vpeljava nove klubske sorte jabolk visoke kakovosti v slovenski prostor ter razvoj in prenos znanj s področij sodobne pridelave, skladiščenja in trženja jabolk. V okviru projekta je bilo izvedenih več kot 5000 ur terenskega dela in zasajenih dodatnih 20 ha, tako da imamo danes v Sloveniji blizu 40 ha nasadov. Prvi pridelek je že v prodaji pod blagovno znamko BonitaSi.

Dr. Jerneja Jakopič, vodja projekta in izredna profesorica na Biotehniški fakulteti (ki je bila tudi naša sogovornica), je izpostavila: »Projekt je v slovenski prostor vnesel nova znanja, spodbudil inovativne pristope ter medsebojno povezal različne pridelovalce kot tudi kmete z izobraževalno-razvojnimi organizacijami. Zato je jabolko znamke BonitaSi več kot samo navadno sadje – je jabolko, ki je dobro za potrošnika, naravo in slovensko kmetijstvo.«

Bonita je klubska sorta jabolk, uglednih staršev sort Topaz in Cripps Pink (Pink Lady). Je hrustljavo in sočno jabolko, mamljive rdeče barve in prijetnega sladko-kislega okusa. Vzgojena je bila na Češkem na Institute for Experimental Botany v Pragi (Inštitut za eksperimentalno botaniko v Pragi). Lastnik sorte je KSB (Konsortium Südtiroler Baumschuler), priznani in ugledni konzorcij južno tirolskih drevesničarjev. Gre za novost v evropskem in svetovnem prostoru.

Pridelava jabolk sorte Bonita je, v skladu s pravili licence, dovoljena le v tržne namene, kar zagotavlja visoko strokovnost pridelave in kakovost pridelka. Njihova prodaja je dovoljena le na domačem trgu, s čimer je v Sloveniji zagotovljeno 100% slovensko poreklo jabolk znamke BonitaSi. Zaradi odpornosti na bolezni se pri njeni pridelavi uporabi 20 % manj sredstev za varstvo kot pri običajni pridelavi jabolk. Krajše transportne poti, dobra genska sestava, ki je prilagojena podnebnim spremembam in trajnostna pridelava ustvarjajo pozitiven okoljski odtis jabolk znamke BonitaSi.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvonaravakmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 12. 2024
Pogovorne kartice 

Helena Valenčič je ustvarila štiri pakete posebnih kartic, v vsakem z več kot stotimi vprašanji za boljše spoznavanje parov - tistih, ki so skupaj že dlje časa kot tistih, ki se šele spoznavajo, ter tudi za otroke. Na spletu pod naslovom Svet pogovora jo najdemo. 

Pogovorne kartice 

Helena Valenčič je ustvarila štiri pakete posebnih kartic, v vsakem z več kot stotimi vprašanji za boljše spoznavanje parov - tistih, ki so skupaj že dlje časa kot tistih, ki se šele spoznavajo, ter tudi za otroke. Na spletu pod naslovom Svet pogovora jo najdemo. 

izobraževanje podjetništvo odnosi otroci pogovor

Ni meje za dobre ideje

Pogovorne kartice 

Helena Valenčič je ustvarila štiri pakete posebnih kartic, v vsakem z več kot stotimi vprašanji za boljše spoznavanje parov - tistih, ki so skupaj že dlje časa kot tistih, ki se šele spoznavajo, ter tudi za otroke. Na spletu pod naslovom Svet pogovora jo najdemo. 

VEČ ...|5. 12. 2024
Pogovorne kartice 

Helena Valenčič je ustvarila štiri pakete posebnih kartic, v vsakem z več kot stotimi vprašanji za boljše spoznavanje parov - tistih, ki so skupaj že dlje časa kot tistih, ki se šele spoznavajo, ter tudi za otroke. Na spletu pod naslovom Svet pogovora jo najdemo. 

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo odnosi otroci pogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 11. 2024
Kmečka pekarna Metličar

Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar. 

Kmečka pekarna Metličar

Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar. 

izobraževanje podjetništvo družba kmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

Kmečka pekarna Metličar

Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar. 

VEČ ...|28. 11. 2024
Kmečka pekarna Metličar

Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar. 

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo družba kmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 11. 2024
Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

VEČ ...|21. 11. 2024
Dan inovacij

V Ljubljani so prejšnji teden pripravili tradicionalno mednarodno konferenco “Dan inovacij, letos z naslovom “Življenje in delo v zdravem okolju”. Med pripravljavci je bil tudi dr. Igor Kovač z Inštituta Jožef Stefan.  

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 11. 2024
Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo kmetovanje

Ni meje za dobre ideje

Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

VEČ ...|14. 11. 2024
Inovativno kmetovanje

V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo kmetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 11. 2024
Poklici prihodnosti Inkubatorja Savinjske regije

Sonja Majcen je direktorica Inkubatorja Savinjske regije. Številne dobre in uspešne poslovne ideje spreminjajo lokalno okolje. Nekaj uspelih idej, podjetniških zgodb, ki so zaživele in se razvijajo, je naštela v pogovoru.  

Poklici prihodnosti Inkubatorja Savinjske regije

Sonja Majcen je direktorica Inkubatorja Savinjske regije. Številne dobre in uspešne poslovne ideje spreminjajo lokalno okolje. Nekaj uspelih idej, podjetniških zgodb, ki so zaživele in se razvijajo, je naštela v pogovoru.  

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Poklici prihodnosti Inkubatorja Savinjske regije

Sonja Majcen je direktorica Inkubatorja Savinjske regije. Številne dobre in uspešne poslovne ideje spreminjajo lokalno okolje. Nekaj uspelih idej, podjetniških zgodb, ki so zaživele in se razvijajo, je naštela v pogovoru.  

VEČ ...|7. 11. 2024
Poklici prihodnosti Inkubatorja Savinjske regije

Sonja Majcen je direktorica Inkubatorja Savinjske regije. Številne dobre in uspešne poslovne ideje spreminjajo lokalno okolje. Nekaj uspelih idej, podjetniških zgodb, ki so zaživele in se razvijajo, je naštela v pogovoru.  

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 10. 2024
Spletna Akademija za bolj trajnostni način iv

Trajnost postaja vse bolj prisoten pojem. Na Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikovali novo spletno Akademijo, za spodbujanje pomembnih okoljskih in družbenih sprememb. O idejah in dobrih rešitvah, tudi o doma izdelani sveči, smo govorili z Uršo Šetina

Spletna Akademija za bolj trajnostni način iv

Trajnost postaja vse bolj prisoten pojem. Na Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikovali novo spletno Akademijo, za spodbujanje pomembnih okoljskih in družbenih sprememb. O idejah in dobrih rešitvah, tudi o doma izdelani sveči, smo govorili z Uršo Šetina

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Spletna Akademija za bolj trajnostni način iv

Trajnost postaja vse bolj prisoten pojem. Na Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikovali novo spletno Akademijo, za spodbujanje pomembnih okoljskih in družbenih sprememb. O idejah in dobrih rešitvah, tudi o doma izdelani sveči, smo govorili z Uršo Šetina

VEČ ...|31. 10. 2024
Spletna Akademija za bolj trajnostni način iv

Trajnost postaja vse bolj prisoten pojem. Na Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z mednarodnimi partnerji oblikovali novo spletno Akademijo, za spodbujanje pomembnih okoljskih in družbenih sprememb. O idejah in dobrih rešitvah, tudi o doma izdelani sveči, smo govorili z Uršo Šetina

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 10. 2024
Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

izobraževanje podjetništvo kulinarika

Ni meje za dobre ideje

Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

VEČ ...|24. 10. 2024
Pekovske inovacije Ptujske pekarne 

21. oktober je svetovni dan jabolk, naša država je prepoznavna pridelovalka tega sadeža. Nagrajena z zlatim priznanjem je jabolčna pita Ptujskih pekarn, ki delujejo že več kot sedemdeset let, in gredo s časom naprej tudi z več inovativnimi krušnimi dobrotami. Pogovarjali smo se s Sabino Pišek, tehnologinjo. 

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo kulinarika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

turizem podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

VEČ ...|17. 10. 2024
Ideje za razvoj ter večjo prepoznavnost občine Mislinja 

Mislinja je koroška občina, ki je v zadnjih letih ob vse več obiskovalcih, tudi zaradi urejene kolesarske proge Štrekna, razvila logotip in več prepoznavnih promocijskih izdelkov. Čokoladni spomini so vedno dobra ideja, saj je med nami veliko sladkosnedih. Kakšne ideje ob omenjeni še razvijajo v občini Mislinja, za večjo prepoznavnost in razvoj koroškega kraja, smo vprašali Andrejo Srt.

Nataša Ličen

turizem podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|4. 12. 2024
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Jože Bartolj

svetovanjemateja MačekPravne zagate

Naš pogled

VEČ ...|3. 12. 2024
Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec

komentarvojnamirAlepUkrajina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 12. 2024
Dr. Janez Juhant in Janez Remškar

Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu,  ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način. 

Dr. Janez Juhant in Janez Remškar

Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu,  ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način. 

Tanja Dominko

politika

Komentar tedna

VEČ ...|29. 11. 2024
Bistre reke naše Cerkve

Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi. 

Bistre reke naše Cerkve

Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi. 

Radio Ognjišče

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|5. 12. 2024
Božji služabniki

Neki ‘hasid’ (pripadnik mistične smeri v židovstvu) je ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božji služabniki

Neki ‘hasid’ (pripadnik mistične smeri v židovstvu) je ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|5. 12. 2024
Jolanda Ravnikar

Tradicionalne dobrodelne koncerte za junake tretjega nadstropja, za otroke z rakom, v ljubljanski Festivalni dvorani z najvidnejšimi predstavniki glasbenega ustvarjanja že vrsto let zelo predano pripravlja Jolanda Ravnikar. Povabili smo jo v studio, ker je tudi njena življenjska zgodba - ne samo prostovoljskega dela, za katero je dobila državno priznanje, močno pričevanje zaupanja v dobro ljudi ter v moč medsebojne pomoči. 

Jolanda Ravnikar

Tradicionalne dobrodelne koncerte za junake tretjega nadstropja, za otroke z rakom, v ljubljanski Festivalni dvorani z najvidnejšimi predstavniki glasbenega ustvarjanja že vrsto let zelo predano pripravlja Jolanda Ravnikar. Povabili smo jo v studio, ker je tudi njena življenjska zgodba - ne samo prostovoljskega dela, za katero je dobila državno priznanje, močno pričevanje zaupanja v dobro ljudi ter v moč medsebojne pomoči. 

Nataša Ličen

odnosiotrocidobrodelnostpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 12. 2024
Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

Adventni venček in jaslična pokrajina v Sedražu pri Laškem

Etnološko društvo Sedraž vsako leto postavi trimeterski adventni venček in pa jaslično pokrajino v naravni velikosti okoli cerkve Sv. Jedrti v Sedražu pri Laškem. Letos jo bodo postavili na ogled 7. decembra, ko bodo imeli ob 17h tudi kratko prireditev z prižigom lučk. Dogodek nam je predstavil predsednik društva Mišo Medjič.

Jože Bartolj

kulturaEtnološko društvo Sedražcerkev sv. Jedert SedražMišo Medjič

Komentar Družina

VEČ ...|5. 12. 2024
Tadej Strehovec: Ustavno sodišče otrokom odreklo pravico do očeta

Zaskrbljujoče je, da je tako odločitev US zahteval od potreb otrok in ljudem odtujeni urad, ki vsako leto prejema večmilijonska davkoplačevalska sredstva za zaposlovanje aktivistov, ki v slovensko zakonodajo sistematično vgrajujejo temeljne pojme kulturnega marksizma in t. i. prebujenske (LGBT) ideologije.

Tadej Strehovec: Ustavno sodišče otrokom odreklo pravico do očeta

Zaskrbljujoče je, da je tako odločitev US zahteval od potreb otrok in ljudem odtujeni urad, ki vsako leto prejema večmilijonska davkoplačevalska sredstva za zaposlovanje aktivistov, ki v slovensko zakonodajo sistematično vgrajujejo temeljne pojme kulturnega marksizma in t. i. prebujenske (LGBT) ideologije.

Tadej Strehovec

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|5. 12. 2024
Spominjamo se dne 5. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 5. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče