Is podcast
Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali.
Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali.
Zavetišče za zavržene rastline obstaja od jeseni 2015, kot kulturno društvo pa od leta 2016. Skrbi za vse tiste (po večini sobne) rastline, ki so ostale brez toplega doma. Poleg rastlinjaka na Kraterju se jih lahko posvoji tudi iz njihove rastlinske galerije v podhodu Ajdovščina v Ljubljani. Idejo sta začeli kot preizkus razvijati akademski slikarki, Anamari Hrup in Eva Jera Hanžek. S slednjo smo se na sejmu Narava - zdravje tudi pogovarjali.
Ni meje za dobre ideje
Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net.
Ni meje za dobre ideje
Elizabeta Tomac je vsestransko ustvarjalna dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu v Ljubljani, uspešna v šoli, odlična violinistka, poje v mešanem komornem zboru, zanimajo jo različni jeziki, v razredu vodi različne projekte (na pevskem festivalu je razred pod njeno taktirko tudi zmagal), v dijaški skupnosti ŠKG je referentka za kulturo oz. desna roka predsednice DS … Zmagala je na prevajalskem tekmovanju https://www.stanislav.si/skg/juvenes-translatores-2022/, več o njej tudi v intervjuju na Iskreni.net.
Ni meje za dobre ideje
Slovenski dan možganov, ki ga obeležujemo vsako sredo v tretjem tednu marca, ko se odvija tudi mednarodna akcija Teden možganov, je namenjen osveščanju javnosti o skrbi za zdravje možganov. V organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa organizirajo predavanja, posvečena trenutno najbolj aktualnim temam v nevroznanosti, predstavili so tudi prve izsledke raziskave javnega mnenja o skrbi za možgane pri nas.
Ni meje za dobre ideje
Slovenski dan možganov, ki ga obeležujemo vsako sredo v tretjem tednu marca, ko se odvija tudi mednarodna akcija Teden možganov, je namenjen osveščanju javnosti o skrbi za zdravje možganov. V organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa organizirajo predavanja, posvečena trenutno najbolj aktualnim temam v nevroznanosti, predstavili so tudi prve izsledke raziskave javnega mnenja o skrbi za možgane pri nas.
Ni meje za dobre ideje
Barbara Pogačar je bila v letu 2022 ena od desetih žensk v izboru za naziv Inženirka leta. O njenem delu, izbrani poklicni poti in s spodbudo mladim, ki šele izbirajo svoje izobraževanje, v kratkem pogovoru z navdihujočo mlado damo, ki smo ga posneli tik pred začetkom zaključne slovesnosti in podelitve omenjenega naziva.
Ni meje za dobre ideje
Barbara Pogačar je bila v letu 2022 ena od desetih žensk v izboru za naziv Inženirka leta. O njenem delu, izbrani poklicni poti in s spodbudo mladim, ki šele izbirajo svoje izobraževanje, v kratkem pogovoru z navdihujočo mlado damo, ki smo ga posneli tik pred začetkom zaključne slovesnosti in podelitve omenjenega naziva.
Ni meje za dobre ideje
Anton Tone Lesnik je gozdar, oče, stari oče, skavt, podpredsednik združenja Pro Silva Slovenija, ki tudi v vlogi “gozdnega pedagoga”, kot mu rečejo nekateri, skuša približati globino, širino ter ostale koristi za vsa čutila ob obiskovanju gozda. Priložnostno se ukvarja s pripovedovanjem, obe zanimanji je združil v nastope ter vodenja po gozdu. Kako se pripraviti na globje doživetje v gozdu, vanj vstopati kot odgovorni obiskovalci in kaj vse nam to naravno okolje nudi? Obisk gozda je vedno dobra ideja. Predhodno pa je vendarle treba pridobiti nekaj znanja, vsaj osnovnega.
Ni meje za dobre ideje
Anton Tone Lesnik je gozdar, oče, stari oče, skavt, podpredsednik združenja Pro Silva Slovenija, ki tudi v vlogi “gozdnega pedagoga”, kot mu rečejo nekateri, skuša približati globino, širino ter ostale koristi za vsa čutila ob obiskovanju gozda. Priložnostno se ukvarja s pripovedovanjem, obe zanimanji je združil v nastope ter vodenja po gozdu. Kako se pripraviti na globje doživetje v gozdu, vanj vstopati kot odgovorni obiskovalci in kaj vse nam to naravno okolje nudi? Obisk gozda je vedno dobra ideja. Predhodno pa je vendarle treba pridobiti nekaj znanja, vsaj osnovnega.
Ni meje za dobre ideje
Skupina mladih, večina od njih nekdanjih želimeljskih dijakov, je sestavila in oblikovala novo družabno igro, ki temelji na spodbujanju medsebojnega spoznavanja Galerija ljudi. Pogovarjali smo se z enim od glavnih pobudnikov Aljažem Antlogo.
Ni meje za dobre ideje
Skupina mladih, večina od njih nekdanjih želimeljskih dijakov, je sestavila in oblikovala novo družabno igro, ki temelji na spodbujanju medsebojnega spoznavanja Galerija ljudi. Pogovarjali smo se z enim od glavnih pobudnikov Aljažem Antlogo.
Ni meje za dobre ideje
Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.
V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija.
Ni meje za dobre ideje
Skoraj polovica slovenskih osnovnih šol se je prijavila k sodelovanju v največjem spletnem kvizu na svetu, za osvojitev Guinnessovega rekorda. Projekt družbe A1 Slovenija in zavoda Varni internet, ki je namenjen izobraževanju mladih o skritih pasteh spletnega življenja, je navdušil učitelje in ravnatelje, ki se zavedajo, da je varna raba interneta danes pomembna veščina za otroke.
V kvizu je sodelovalo skoraj 200 osnovnih šol iz vseh slovenskih regij in bilo s tem del zgodovinskega dogodka. Predstavil ga je Lan Orthaber, vodja projekta pri A1 Slovenija.
Ni meje za dobre ideje
Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco.
Ni meje za dobre ideje
Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco.
Ni meje za dobre ideje
Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa.
Ni meje za dobre ideje
Razmah in razvoj umetne inteligence že dlje časa omogoča, da le z mislimi ali očmi upravljamo s stroji, oziroma se na naše misli odziva tehnologija. Želimo si, da bi napredek služil človeku in planetu. O tem v pogovoru z doc. dr. Blažem Koritnikom, dr. med., specialistom nevrologom. Predstojnikom KI za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike. Dejaven tudi pri slovenskem društvu za nevroznanost Društvu Sinapsa.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Lahko noč, moj angel
Ne morem skriti pred teboj, pa saj vem, da veš: nisva ravno najboljša …
Spoznanje več, predsodek manj
V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.
Kmetijska oddaja
V petek so kmetje, z mirnim protestom, ki se je ob 13.00 odvijal po celi Sloveniji, oblast opomnili, da je nepreklicno konec časa, ko so z izsiljevanjem v postopkih sprejemanja zakonodaje kmetijstvo postavili pred zid zahtev, ki onemogočajo kmetovanje, pridelavo hrane in preživetje njihovih družin.
Glasbeni medgeneracijski večer
Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.
Duhovna misel
In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil (Lukov evangelij 15-20).
Radijski misijon 2023
V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Lahko noč, moj angel
Ne morem skriti pred teboj, pa saj vem, da veš: nisva ravno najboljša …
Kulturni utrinki
Komentar tedna
Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.
Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart.