Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko.
Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko.
Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko.
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.
Ni meje za dobre ideje
V Sloveniji je zaživel inovativni pilotni reaktor za razogljičenje industrije. Z vodjo projekta na Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije, ki deluje v sklopu Kemijskega inštituta, dr. Miho Grilcem, se je pogovarjal Blaž Lesnik.
Ni meje za dobre ideje
Spanje je zelo pomembno. Vse bolj se uveljavljajo posamezniku prilagojena ležišča. Pri iskanju pravega so vključili tudi umetno inteligenco.
Ni meje za dobre ideje
Spanje je zelo pomembno. Vse bolj se uveljavljajo posamezniku prilagojena ležišča. Pri iskanju pravega so vključili tudi umetno inteligenco.
Ni meje za dobre ideje
Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica.
Ni meje za dobre ideje
Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica.
Ni meje za dobre ideje
Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.
Ni meje za dobre ideje
Vera je ključna tudi pri vzgoji in spodbujanju otrok, mladih. Če verjamemo vanje, v smisel njihovega življenja, to odpira zaupanje in lahko se rodijo bogati sadovi. Vsak otrok na svet prinaša nekaj novega, dragocenega. Razumeti, jih slišati, predvsem pa ljubiti, je bilo eno od osnovnih sporočil Mednarodnega posveta Skrivni svet avtizma, ki se je desetega aprila odvijal na Akademiji za glasbo. Pogovarjali smo se z glavno predavateljico dr. Katarino Lio Kompan Erzar.
Ni meje za dobre ideje
O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja.
Ni meje za dobre ideje
O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja.
Ni meje za dobre ideje
Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let
Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.
Ni meje za dobre ideje
Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let
Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.
Ni meje za dobre ideje
Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.
Ni meje za dobre ideje
Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.
Slovencem po svetu in domovini
O slovesni akademiji Slovenija, tukaj sem (reportaža Roka Mihevca in slavnostni govor dr. Andreja Finka), o romanju argentinskih Slovencev k Materi božji v Lujan (od 19:57), slovenskih šmarnicah, ki bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem (pogovor z Marijo Gruškovnjak iz Katoliške akcije od 25:54), gostovanju vokalne skupine Cantate Domino pri rojakih na Škotskem (prispevek Petre Stopar od 39:33) in novice in vabila tudi z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. maj 2025 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.
Kmetijska oddaja
Najprej smo se ustavili ob vprašanjih znižanja varstvenega statusa volka v okviru Direktive EU o habitatih. O tem je v imenu SKS kritično spregovoril mag. Stane Bergant, visokogorski ekološki kmet iz Kokre. V drugem delu pa smo povabili v Leskovec nad Šentjanžem, kjer bo v soboto 24. maja blagoslov traktorjev in prikaz delovanja kmetijske tehnike za spravilo krme z gorskih območij.
Kulturni utrinki
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je na praznik Fatimske Matere Božje v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Crngrobu daroval sveto mašo za mir, odpuščanje in spravo. Sledilo je odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Jošta Snoja, ki bo v omenjenem Marijinem svetišču na ogled do konca junija. Njegova dela izražajo pretresljivo lepoto barve kot odgovor na bolečino umetnika, ko je obiskal Hudo jamo. Ker je zlo osvetlil z Božjo lučjo je razstavi tudi dal naslov: Umetnost kot preboj v drugi svet. Dogodka se je udeležila Marjana Debevec in z njim posnela pogovor.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala priročnik z naslovom Pot iz brezna. Namenjen je vsem, ki so odvisni od alkohola, in za tiste, ki to ne želijo postati. Eden najbolj zanimivih delov je po besedah psihiatra in terapevta Bojana Filipiča poglavje o zaključevanju procesa zdravljenja in rehabilitacije, kjer avtorja nežno spodbujata zasvojene in svojce k nadaljnji osebni rasti. Knjigi dajejo posebno vrednost konkretne zgodbe ljudi, ki so se odločili, da pridejo ven iz brezna steklenice.
Svetovalnica
Tokrat smo se pogovarjali o pomembnosti glasbene vzgoje, o glasbenih šolah, vpisu vanje, o tem, kaj otrokom prinaša učenje instrumenta, kako je pri tem z vlogo staršev. Z nami je bil Miha Zupanc Kovač, ki je med mnogimi glasbenimi vlogami tudi učitelj glasbene pripravnice v Glasbeni šoli Matije Tomca.